8 dni in in natančno 2 uri in 20 minut (pa saj to niti ni pomembno) smo porabili, da smo prehodili celotno Loško planinsko pot.

Že dva dni sem doma, pa se ne morem odtrgati od vtisov z zanimive poti, polne naravnih lepot sredogorja, gozdov, travnikov in pašnikov ter prijaznih kmečkih ljudi, ki so nas povsod gostoljubno sprejeli. Obilo časa smo torej preživeli v naravi, tokrat tudi izjemno veliko s samim seboj in z Najvišjim.

Na pot se nas je odpravilo pet_ sestra in njena dva sinova stara 13 in 10 let, moj 15 letni sin in jaz. Najmlajši nas je na sredi poti zapustil, kar mu je bilo potem žal. Vseeno je odlično hodil. Verjemite, da ni lahko prehoditi okoli 100 km po sredogorju, kjer je kar precej vzponov. Sestra je za en dan odšla domov in se potem naslednji dan vrnila, mi trije smo pa zdržali celotno pot v enem zamahu.

O poti

• Potek poti: Škofja Loka – Osovnik – Tošč – Črni vrh – Suhi dol – Goli vrh – Smrečje – Vrh nad Rovtami – Goropeke – Žiri – Vrsnik – Ledine – Sivka (Mrzli vrh) – Bevkov vrh – Kladje – Ermanovec – Slajka – Hotavlje – Mladi vrh – Koprivnik – Blegoš – Davča – Porezen – Petrovo brdo – Sorica – Lajnar – Ratitovec – Dražgoše – Čepulje – Križna gora – Sveti Tomaž – Lubnik – Škofja Loka


• Pot je dolga približno 200 km in ima okoli 7.800 m vzponov (podatek s kolesarskega bloga Z glavo čez balanco, Andrej Rozman - priporočam ogled super fotografij).


• Pot smo razdelili na 8 dni in vsak dan hodili okoli 8 ur (en dan, ko smo se hoteli izogniti celodnevnemu dežju naslednji dan, smo hodili 13 ur).


• Spali smo zelo PREPROSTO: pri dobrih ljudeh v dnevni sobi, na senikih med polhi, pod cerkvenim napuščem, na smučišču, ob pokopališču. Lepe izkušnje z ljudmi. Vse kar rabiš je podloga in spalna vreča.

Nekaj vtisov

Kot gotovo veste iz mojih prejšnjih zapisov o E6, sem ljubitelj dolgih poti, naporov, tudi presenečenj na takih poteh, predvsem pa se veselim srečanj s prijaznimi ljudmi na poti. Tokrat smo prespali pri treh družinah, ki smo jih presenetili. Mi namreč nikoli ne načrtujemo kje bomo spali, niti se ne dogovorimo za spanje v naprej. Prijazno so nas spustili v intimo svojih domov, nam omogočili, da se skopamo, nas nahranili in prenočili v njihovih dnevnih sobah.

Hvala družinam Jesenko z Žirovskega vrha, Kosmač z Mrzlega vrha nad Idrijo in družini pri Čumarju v Davči. Z domačini smo se zapletli v luštne pogovore, ki so pravzaprav pogovor dveh svetov - podeželskega in mestnega. Nikoli ne bom pozabil gospodarja Marka Kosmača (po domače pri Vodičarju) z Mrzlega vrha nad Idrijo, ki nas je takole pohvalil_ "Ne izgledate mi kot Ljubljančani, pa naj to zveni kot pohvala ali kot kritika." Jaz sem jo vzel kot pohvalo.

O lepoti poti pa naj raje spregovorijo fotografije.

[gallery link="file"]