Danes bi želel spet odpreti temo na naše zdravstvo. Ravnokar se na veliko oznanja nova zdravstvena reforma, katero naša zdravstvena ministrica naznanja kot eno najboljših sploh in oh. Ta zdravstvena reforma naj bi zagotovila finančno vzdržnost našega zdravstvenega sistema za  nas in naše otroke. Lepe in smele besede, toda mene bode v oči nekaj popolnoma drugega.

Gospe ministrici bi predlagal, da se enkrat naroči za nek kirurški poseg. Pa recimo da moraš na operacijo kolen. O čakalni dobi ni vredno izgubljati besed, ker tako vsi vemo, da lahko prej dočakaš smrt, kot prideš na vrsto. No in kako v praksi deluje ta naš "super" zdravstveni sistem. Nekoč je bil postopek dokaj enostaven, vsaj tako mi pravijo starejši ljudje, ko si bil sprejet v bolnišnico, so tam najprej opravili vse potrebne preiskave, nato pa je sledila sama operacija. Sedaj je pa zadeva takšna, da ti bolnišnica po pošti pošlje datum posega, ter seznam vseh izvidov, katere moraš prinesti zraven. Tukaj pa se začne kalvarija. Najprej se moraš oglasiti pri osebni zdravnici, katera ti izda napotnice, katerih ni malo, potem se moraš naročiti v vsaki ambulant posebej (v veliko ambulantah se lahko naročiš le določene dneve v tednu), ter čakaš da prideš v njih na vrsto, nekatere ambulante so tako zasedene, da ti dajo datum šele po operativnem posegu (kdo je tu nor?), potem pa moraš kot oseba z hudimi bolečinami v kolenih zaradi katerih komaj hodiš na sprehod od ene ambulante do druge (niti pod razno vse na en dan). In potem se ti lahko pripeti, da je tvoj osebni zdravnik pozabil napisati kakšno napotnico, kar pomeni, da moraš nazaj do njega da ti jo napiše. Ker imajo takšne težave v večini starejši ljudje in kot rečeno težko hodijo, je zanje lahko to nemajhen podvig. Zraven tega pa se zaradi starosti že težko znajdejo v vsej tej papirnati vojni, katero jim nalaga naša vseumna birokracija. Torej takšni ljudje nujno potrebujejo pomoč pri papirologiji, ter prevoz in nekoga kateri ima na dan pregleda čas, da z njimi čaka po nekaj ur, da opravijo pregled. Vse skupaj spominja na sistem izpred 50 let ali več, ko človeštvo še ni poznalo računalnikov ter spleta.

Zatorej je moj predlog gospe ministrici ta, da če želi zares narediti reformo v zdravstvu, naj pogleda z očmi uporabnikov zdravstvenih storitev, ter razmisli kako bi jim lahko olajšala vso to kalvarijo. Ob vseh dobro plačenih in izobraženih birokratih, s katerimi razpolaga ministrstvo, bi takšna reforma morala biti mašji kašel. Če hočemo da si reforma res zasluži to ime, mora vsebovati res vsebinske izboljšave, katere bodo olajšale dostop državljanov do zdravstvenih storitev, če ne je to navaden lepotni popravek.