MARINE LE PEN: NISMO VEČ LEVIČARJI IN DESNIČARJI TEMVEČ PATRIOTI ALI GLOBALISTI
Aktualno .

Ponedeljek, 6. Februar 2017 ob 23:07

Odpri galerijo

Marine Le Pen, grafi

Predsedniška kandidatka nacionalne fronte Marine Le Pen je na strankinem kongresu v Lyonu predstavila svoj program.

Po njenih besedah se bo borila na dveh glavnih frontah, katere sicer predstavljata aktualni levica in desnica: – proti »ultra«-liberalnem ekonomskem modelu in globalizaciji, ter proti masovnim imigracijam.

Pro-narodna politična platforma

V grobem pogledu gre za podobno politično platformo, kakršno je imel Donald Trump ter avstrijski Svobodnjak Norbert Hofer. Nacionalna fronta je klasična nacionalistična stranka tretje politične smeri, ki kombinira levičarske ekonomske ideje z desničarskimi družbenimi. Marine Le Pen torej razvija ekonomsko platformo, imenovano »inteligentni protekcionizem« in »ekonomski nacionalizem«, ki od podjetij zahteva, da se obnašajo domoljubno ter skrbijo za domače delavce. Njen program vključuje tarife na nekatere (predvsem tiste proizvode), katerih domača izdelava je ključno pomembna, predvideva pa tudi finančno kaznovanje podjetij, ki bi svojo proizvodnjo preselila v tujino ter poseben davek, ki bi ga naložila podjetjem, ki namesto domačih delavcev raje uvažajo in zaposlujejo poceni tujo delovno silo. Ohranila bi 35-urni delovni teden, ki ga je pred kratkim Hollandova socialistična vlada želela podaljšati, ter znižala trenutno upokojitveno starost. Po drugi strani bi odvzela državni denar, ki je sedaj namenjen nevladnim organizacijam in birokraciji ter ga uporabila v prej omenjene namene. V družbenem smislu Nacionalna Fronta zagovarja tradicionalne vrednote. Kljub temu, da nasprotujejo istospolni poroki, se je v zadnjih letih drastično povečal delež njihovih homoseksulnih podpornikov, ki pravijo, da je vprašanje poroke »mimo«, veliko bolj pa se jih tiče vprašanje splošne varnosti, saj predstavljajo redne tarče na katere se spravljajo muslimanski imigranti. Marine Le Pen trdi, da imigracija uničuje indentiteto Francije ter povzroča terorizem, zato nasprotuje porabi državnega denarja za multikulturne in liberalno globalizacijske namene. Glede zunanje politike Nacionalna fronta podpira referendum o NATU in o EU, saj je prepričana, da je narodna suverenost na prvem mestu in imajo ljudje pravico, da o pomembnih odločitvah odločajo sami. Nasprotuje temu, da namesto volivcev o vedno več pomembnih političnih temah marsikdaj tudi zelo netransparentno odločajo nadnacionalne institucije.

Še vedno jih označujejo za »skrajneže«

Nacionalna fronta je bila v preteklosti znana po različnih radikalnih in kontroverznih stališčih, v času predsedovanja Marine Le Pen pa si je stranka reorganizirala politično platformo ter jo prilagodila razmeram in problemom 21. stoletja. Kljub temu jo obe mainstreamovski stranki – Socialisti in Republikanci še vedno ne obravnavata kot enakopravno, ter jo kljub relativno veliki ljudski podpori po kateri trenutno predstavlja največjo francosko stranko štejeta med »skrajneže«. Marsikateri podporniki se je zato še danes ne upajo javno podpreti, pravijo pa, da bo proces, v katerem si bo Nacionalna fronta vendarle priborila status enakopravne alternative trajal še leta.

»Levi in desni patrioti – združimo se!«

Marine je revolucionarna zato, ker je ena izmed prvih aktualnih evropskih političark, ki je uspela razbiti mit o bipolarnosti levice in desnice ter uspešno povezala ekonomski liberalizem in ekonomsko globalizacijo z masovnimi imigracijami, »multikulturo« in uničevanjem narodne identitete. »Gre za preživetje industrije, za preživetje delovnih mest, to je bitka za našo dediščino« pravi vodja njene kampanje David Rachline, Marine Le Pen pa je nastopila pod sloganom »V imenu ljudstva« s katerim nagovarja »vse leve in desne patriote, da stopijo skupaj za skupno dobro«. Zato ni več nenavadno, da se med podporniki Marine Le Pen znajdejo ljudje, ki so prej zahvaljujoč levo-desni ideološki indoktrinaciji stali na povsem nasprotnih političnih bregovih – med podporniki ima poleg nacionalistov tako radikalne levičarje, kot tudi konservativce. Glede na podatke, pridobljene v javnomnenjskih raziskavah ima Nacionalna Fronta daleč največjo podporo med revnimi, medtem ko imajo vladajoči socialisti ironično, podporo predvsem med bogatejšimi. Po drugi strani pa ima stranka nadpovprečno visoko podporo v mlajši generaciji – kar pomeni, da predstavlja eno redkih zahodnoevropskih strank, ki si je očitno uspešno zgradila mlado patriotsko bazo.

Najresnejši tekmec - »Kandidat Rotschildov«

Po aferi, ki je spodnesla podporo kandidatu Republikancev Fillonu je postal najresnejši tekmec Marine Le Pen nekdanji socialistični minister Emmanuel Macron. Medtem, ko je bil Fillon presenetljivo človek, ki je podobno kot Marine zagovarjal politiko sodelovanja z Rusijo to ne velja za Macrona. Macron na francoski politični sceni gotovo predstavlja najbolj radikalno liberalno in  globalistično usmerjenega kandidata, je navdušenec evropske federalizacije in podpornik nemške politike Angele Merkel, na konferencu v Lyonu pa je nastopal na odru, odetem v barve evropske zastave. Če nasprotniki Rusije trdijo, da sta Le Pen-ova in Filllon »proruska« kandidata, pa se o Macronu širijo govorice, da gre za »kandidata Rotschildov« - globalno pomembne bankirske lobistične družine, ki ima v lasti milijarde premoženja in je lastnica več centralnih bank. Preden se je skokovito povzpel po lestvici Socialistične stranke, je Macron naredil kariero investicijskega bankirja pod znamko Rotschild & Co, Republikanec Nicolas Dhuicq pa meni, da je bil Macron skozi svojo poklicno kariero »ves čas agent velikega Ameriškega bančnega sistema«. »Vedno je bil predan ideji globalizacije in globalnega prostega trga, kot socialistični minister za gospodarstvo pa je bil posrednik pri prodaji nekaterih velikih francoskih podjetij ameriškim korporacijam. Močno je podpiral relokacijo naftne skupine Technip ameriškemu tekmecu FMC, kar se je izkazalo za transfer uspešnega francoskega podjetja pod ameriški nadzor. Preden se je podal v predsedniško bitko kot neodvisni kandidat ni kandidiral, niti bil izvoljen na nobeno drugo politično funkcijo«, zato Nicolas Dhuicq meni, da gre očitno predvsem za njegove osebne interese. »Kontroverzni detajli njegovega privatnega življenja bodo kmalu obelodanjeni, Julian Assagne pa je omenil, da naj bi bil Macron udeležen tudi na famozni politični korespondenci z bivšo predsedniško kandidatko ZDA Hillary Clinton«. Medtem, ko mediji Marine Le Pen kljub neskladju z njenimi političnimi pozicijami označujejo za »skrajno desničarko«, pa govorijo o Macronu kot o »sredinskem« kandidatu. »Je medijski ljubljenec, francoski mediji pa so v lasti nekaj ljudi, ki jih vsi poznamo« nadaljuje Dhuicq »podpira ga tudi znani podjetnik Pierre Berge, ki je homoseksualec ter pomembno gonilo francoskega gay-lobija". Skratka, če se v liberalnih medijih o Marine Le Pen govori kot o »francoski obliki Donalda Trumpa«, pa lahko za Macrona rečemo, da gre za »francosko Hillary Clinton«.

Besedilo: https://www.facebook.com/SlovenskaNarodnaStraza/

Viri:

http://www.breitbart.com/london/2017/02/04/made-france-marine-le-pen-unveils-election-platform/

http://www.breitbart.com/london/2017/02/05/le-pen-crossroads-election-choice-civilizations/

http://www.rtvslo.si/svet/le-penova-ostro-nad-globalizacijo-in-radikalni-islam-vse-vec-pozivov-k-odstopu-fillona/414305

http://www.politico.eu/article/marine-le-pen-goes-left-socialist-sarkozy-communist/

http://www.rtvslo.si/svet/le-penova-za-glasovanje-o-frexitu-omejitev-priseljevanja-nove-zapore-dodatne-davke-za-tuje-delavce/414227

https://sputniknews.com/analysis/201702041050340451-macron-us-agent-dhuicq/

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 15. Jan 2019 at 16:26

6036 ogledov

Šarec bo kaznoval nasprotovanje multikulturi
Glede na pisanje Večera naj bi vlada do februarja uvedla novo medijsko zakonodajo, po kateri bo tako rekoč vsako mnenje v medijih, ki bo nasprotovalo uradni ideologiji liberalnega globalizma in »multikulture« postalo kaznivo dejanje. Že po trenutno veljavni zakonodaji (!) morajo mediji plačevati globo med 1.050 do 83.500 EUR če objavijo oglase, ki naj bi »spodbujali rasno ali narodno razlikovanje«, nove spremembe pa naj bi šle v to smer, da ne bodo kaznivi le oglasi, temveč kar vsi prispevki, iz katerih bi bilo lahko to razvidno. Nova zakonodaja se pomembno razlikuje od klasičnih predstav o »sovražnem govoru«. »Sovražni govor« tako ni več le govor, ki bi neposredno spodbujal nestrpnost ali nasilje, temveč v kategorijo »sovražnega govora« spadajo kar vsa politična prepričanja, ki podpirajo narodno in kulturno homogeno družbo ter nasprotujejo ideologiji »multikulture«. Globalistični ekstremisti iz Mirovnega Inštituta Igor A. Žagar, Neža Kogovšek Šalamon in Marina Lukšič Hacin, katerih mnenje ima očitno neproporcionalno velik vpliv na slovensko politiko pri teh vprašanjih, so jasni: kot »sovražni govor« obravnavajo vsako nasprotovanje ali zavračanje družbe, »v kateri bi sobivale različne vere, kulture ali etnije« - torej »multikulturne družbe«. Gre za bizarno zakonodajo, katere namen je prepoved legitimnih političnih prepričanj Razlikovanje med narodi in rasami je nekaj, kar obstaja že od začetka zgodovine in je del vsake družbe od plemenskih združb, do sodobnih nacionalnih držav. Ljudje smo si pač različni in tega ni mogoče tajiti. Države in narodi po svetu so nastali na različne načine. Nekatere modernejše nacije, kakršni sta ZDA in Avstralija, so sestavljene iz priseljencev iz vsega sveta, ki pa so prej uničili tamkajšnjo avtohtono kulturo. Po drugi strani so srednjeevropske države nastale na podlagi samoodločbe avtohtonih evropskih narodov, meje pa so v veliki meri sledile načelu narodne homogenosti. Narodna enotnost in prepoznavanje razlik med Slovenci in tujci ter našimi sosedi je torej temelj slovenske države in slovenskega naroda in je kot taka tudi zapisana v  različnih zakonih in celo v ustavi. Slovenski zakoni in ustava že od nekdaj razlikujejo med narodnostmi. Bi bil nov zakon torej protiustaven? V 3. členu ustave je namreč zapisano, da »slovenska država temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe«. Po drugi strani v Sloveniji velja načelo krvi jus-sanguinis, po katerem lahko slovensko državljanstvo hitreje dobi nekdo, ki ima slovenske korenine, kot to velja za tujce. Tudi Italijani in Avstrijci razlikujejo med njimi in tamkaj živečimi Slovenci ter jih priznavajo kot slovensko narodno manjšino – enako velja v Sloveniji, kjer priznavamo italijansko in madžarsko narodno manjšino. Če torej razlikujemo med Slovenci in drugimi narodi ter rečemo, da je dobro, da v Sloveniji živi čim večji delež Slovencev je to po Šarčevi novi zakonodaji kaznivo dejanje »spodbujanja narodnostnih razlik«. Oglobili bi Prešerna in cenzurirali Aristotla Naš največji pesnik in domoljub France Prešeren v (že takrat cenzurirani) kitici Zdravljice spodbuja slovenske ženske, naj se namesto s tujci raje poročajo s Slovenci. Na ta način spodbuja narodnostno razlikovanje kar neposredno! »Ljubezni sladke spone Naj vežejo vas na naš rod,  V njim sklepajte zakone De nikdar več naprej od tod Hčer sinov Zarod nov Ne bo pajdaš sovražnikov!« Če bi Prešeren živel danes, ga očitno ne bi preganjala le (takrat proti slovenskemu narodnemu gibanju nastrojena) avstro-ogrska cenzura, temveč kar sama slovenska-protislovenska vlada, ki bi ga povrh vsega lahko še oglobila za 83 000 EUR. So se naši predniki zato borili za svojo državo, da v njej ne smemo biti več Slovenci? Eden izmed očetov Zahodne civilizacije, Aristotel je bil glede teh stvari jasen. Na podlagi mnogih zgodovinskih in političnih opazovanj Antične Grčije je prišel do zaključka, da heterogena družba, sestavljena iz priseljencev vedno slej ko prej postane vir konflikta. Glede na njegovo mnenje resnična demokracija lahko deluje le v homogeni družbi z močno skupno identiteto, v kateri obstajajo velike razlike med tem kdo je dojet kot tujec in kdo kot domačin. Znamenit je tudi njegov pregovor: »straža legitimnega kralja je sestavljena iz domačinov, straža tirana pa iz tujcev«, s katerim nakazuje, da  »multikultura« predstavlja izvor moči predvsem tistim političnim silam, ki želijo delovati mimo demokracije in večinske volje ljudstva. Zanimivo je do podobnih ugotovitev v obsežni študiji 2000 let kasneje prišel tudi ameriški znanstvenik Robert Putnam, ki naj bi raziskavo pravzaprav začel, da bi z njo dokazal nasprotno. Po novi Šarčevi zakonodaji bi bil Aristotel očitno preganjan in oglobljen, raznorazni »varuhi resnice« iz Mirovnih Inštitutov pa bi ga verjetno še javno linčali in razglasili za »nestrpneža«, »rasista« in »kvazi-znanstvenika«. Kaznivo bo vsako nasprotovanje prihodu migrantov Po novi zakonodaji bo kaznivo dejanje tudi napisati članek o tem, da bi bilo najboljše za vse, če migranti ostanejo v svojih domovinah, v Sloveniji pa živijo Slovenci. Spodbujanje tega, da se migrantom resnično pomaga v njihovih domačih državah, v Sloveniji pa se ohrani našo narodno in kulturno identiteto je namreč »spodbujanje narodnostnega razlikovanja«, kar se po novi zakonodaji prevede v »sovražni govor«. Edino mnenje, ki vam ostane na voljo pri reševanju vprašanja imigracij bo torej ponavljajoča mantra propagiranja »multikulture« in »različnosti«. Nov zakon bo orodje za peščico ljudi z ekstremističnimi pogledi, s katerim bodo nadzirali večino Po raziskavi Chatham House Study leta 2017 bi povprečno kar 55% državljanov 10 evropskih držav (od teh je večina Zahodnoevropskih) podprlo popolno prepoved vsakršne imigracije iz muslimanskih držav. Glede na drugo raziskavo javnega mnenja, narejeno s strani Pew Research Centra decembra 2018 v različnih državah sveta, skoraj ni države, kjer bi si ljudje želeli več imigrantov. Sodeč po rezultatih anket Eurobarometra spomladi 2018 kar 64% Slovencev nasprotuje imigraciji ljudi iz držav izven EU. Če bi nekdo napisal članek, ki bi podprl takšno javno mnenje ali celo aktivno predlagal s strani demokratične večine željeno prepoved priseljevanja – pa bi ga po novi Šarčevi zakonodaji zadela kazen 83 000 EUR – »zaradi spodbujanja narodnostnih in rasnih razlik«. Tu ne gre za številke »skrajnežev« in »nestrpnežev«, obratno, pri tem gre za večino prebivalstva, ki naj bi imelo v Sloveniji oblast. Po drugi strani pa mnenje ljudi iz Mirovnega Inštituta, ki oblikujejo ta zakon predstavlja mnenje najbolj skrajnega globalističnega roba političnega spektra. In prav takšne peščice ljudi s skrajnimi pogledi, ki želijo prek vzvodov moči izvrševati nadzor nad mnenjem večine so bile vedno resnična nevarnost za demokracijo. Nova Šarčeva zakonodaja bo torej oblikovana jasno in neposredno protislovensko. Vsak poskus zavarovanja in ohranjanja slovenskega naroda in slovenske avtohtone kulture namreč zahteva neko obliko »spodbujanja razlikovanja med narodi in rasami«, po konvenciji združenih narodov o zaščiti avtohtonih ljudstev, pa je zaščita avtohtone kulture naša pravica, njeno kršenje pa zločin. Zato je naša dolžnost, da naredimo vse, da se takšni škodljivi zakoni ne bodo uveljavili v praksi. Vir: Narodna Straža

Tue, 25. Dec 2018 at 17:54

3512 ogledov

Igor Akrapovič in drugi slovenski najuspešnejši podjetniki iščejo nove sodelavce. Preverite, katere kadre želijo.
Zaposlitvene oglase povzemamo po spletni strani SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, kjer so zbrani nekateri najuspešnejši slovenski podjetniki. Dodane so spletne povezave do zaposlitvenih oglasov.   Polycom – več delovnih mest.Siliko – več delovnih mest.Marovt – več delovnih mest.Dewesoft – delo v marketingu, tehnična pomoč …Jezeršek – organizator dogodkov, kuhar.Cleangrad – več delovnih mest.Akrapovič – tehnolog pakiranja.Magneti – električar.Lumar – vodja gradbišč (B2B) in (B2C).Roltek – prodajnik. MIK Celje – vzdrževalec, več delovnih mest. Zavas – prodajnik. Avtohiša Vrtač – servisni svetovalec.Star – prevajalec nemščine in francoščine.RLS – planer proizvodnje.Optiprint – podpora prodaji.Špan – vzdrževalec vozil – vulkanizer.Plevnik – elektromonter.Eventus – delavec v veleprodajnem skladišču, vodja programa razsvetljave.   Naslovna fotografija: zajem zaslona   

Tue, 11. Dec 2018 at 18:53

1793 ogledov

Poskusna objava
fdjkljljk fajkfadjlkjfakl faklfadjklfadjklfajklfa fajkfajklfajklfajl

Mon, 12. Nov 2018 at 19:21

1819 ogledov

Javnomnenjska raziskava: Marjanu Šarcu in njegovi LMŠ podpora pada, SLS v parlamentu!
Najnovejša javnomnenjska raziskava razkriva, da Slovenska demokratska stranka glede podpore ostaja trdno v vodstvu, skokovit porast podpore pa je zabeležila tudi Slovenska ljudska stranka, katere vodenje je na nedavnem kongresu prevzel Marjan Podobnik. Skladno z anketo ima desnica 46,8 odstotno podporo, medtem ko levici podpora pada in bi dobila zgolj 39,2 odstotka glasov. vir slike: parsifal in nova24tv vir članka je: http://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-raziskava-sds-ostaja-trdno-v-vodstvu-po-menjavi-vodstva-bi-se-tudi-sls-uvrstila-v-parlament/

Tue, 2. Oct 2018 at 12:07

2805 ogledov

Angleške multikulturne grozote: ugrabljena 15 letna angleška deklica je bila 12 let spolna sužnja pakistanski tolpi
ANGLEŠKE MULTIKULTURNE GROZOTE: 12 LET SPOLNA SUŽNJA, NAREDITI JE MORALA 8 SPLAVOV - POLICIJA PA ZARADI »RASIZMA« NI UKREPALA Preberite si grozljivo zgodbo, o kateri "mainstreamovski" mediji pri nas verjetno ne bodo poročali. Angleško družbo, ki ji že desetletja vladajo liberalne in globalistične stranke pretresa novo dno. Časopisi poročajo o deklici, ki so jo imele pakistanske posiljevalske tolpe zaprto kar 12 let – ob tem je njena družina vedela, kaj se z njo dogaja ter obveščala policijo – ta pa ni odreagirala. Zgodba deklice, zaradi zaščite identitete imenovane Sara, se je začela leta 2005. Sara je najmlajša izmed štirih otrok angleške družine. V tistem času je bila plaha, sramežljiva deklica 15-tih let, ki je hodila v šolo, kjer se je izobraževala, da bo nekoč babica ter bo pomagala ženskam pri porodu. Ko se je nekega dne vrnila iz šole ter zavila v lokalno trgovino, jo je na telefon poklical neznan moški ter ji v severno-britanskem narečju rekel, da se nahaja v črnem avtu pred trgovino ter ima nekaj zanjo. Naivna kot je bila, je odšla k avtu ter ga ubogala tudi, ko je rekel naj se usede, če želi da ji pove, kaj ji je prinesel. Moški je bil star kakih 30 let, ko se je vsedla v avto pa je nemudoma odpeljal. Še danes je vodja posiljevalske tolpe in ga bomo poimenovali Ahmad. Sara se spominja, da je verjetno dobil njeno telefonsko številko na firmi, s katero sta se z bratom malo pred tem peljala s taksijem. Ko sta poklicala taksi, je videla, da jo opazuje moški v črnem avtu, ki naj bi bil taksistov prijatelj ter od njega tudi dobil številko. Ko je Sara videla, kaj se dogaja jo je zgrabila panika. Po pol ure sta prišla do hiše, polne Pakistancev, Ahmed ji je pri priči vzel mobilni telefon ter zlomil SIM kartico. Odpeljal jo je v hišo ter jo zaprl v zatemnjeno sobo, ker je občasno dobila vodo in nekaj hrane. Že naslednjo noč jo je prvič posilil. Starši so o izginotju svoje hčerke takoj obvestili policijo, ki pa je nekaj dni sploh ni želela uvrstiti med pogrešane. Po sedmih dneh, ko je bila zaprta v sobi, je pred vrati zaslišala glas svojega brata, ki jo je iskal. Njena družina je izvedela za hišo s Pakistanci s strani prav tiste taksi firme, od koder je Ahmad dobil njeno številko. Ahmad njenega brata seveda ni spustil v hišo temveč ga je začel tepsti, sama pa se ni upala zakričati, saj so ji člani tolpe zagrozili, da se bodo sicer maščevali njeni družini. Čeprav je bil brat prepričan, da je Sara v hiši ter se ni takoj predal mu tudi sosedje in okoliški prebivalci niso prišli na pomoč. Bali so se namreč povračilnih ukrepov tolpe. Tak način utišanja žrtev naj bi bil sicer v Angliji pogost. Tudi neki drugi deklici - ki so jo azijski migranti posiljevali s pištolo na sencih in naj bi bila posiljena s strani vsaj 100 različnih moških - so grozili, da bodo, če bi poskusila zbežati podstavili bombo v njeno hišo ter namesto nje posilili in ubili njeno mamo. Na ta način so dosegli, da so bile žrtve tudi po več let tiho in se niso bistveno upirale. Njeni starši so obvestili policijo, ter povedali, da sumijo, da se njihova hčerka nahaja v tisti hiši. Ker pa so bili v hiši naseljeni Pakistanci, policija zaradi strahu pred obtožbami o »rasizmu« s strani politike ni odreagirala. Po tem dogodku se je tudi tolpa zbala, da Sare ne bi nenadoma odkrili, zato so jo prepeljali v drugo hišo. Tam je morala biti ves čas oblečena v muslimanska oblačila in pokrita s hijabom ter likati in kuhati članom tolpe. Če se je upirala, so jo pretepli.Občasno je šla lahko ven, kjer pa sta jo spremljala Ahmadova otroka. Meni, da je morala biti pokrita s hijabom deloma tudi zato, da mimoidoči ne bi opazili ran in podplutb po njenem obrazu. Medtem so starši nadaljevali z iskanjem. Nekdo jih je obvestil, da je njihovo hčerko opazil v pakistanski soseski. Ko se je Sara nekoč z Ahmadovima otrokoma nahajala v trgovini, je opazila svojo mamo ter ji instinktivno tekla naproti in jo objela. V tistem trenutku sta bila tam Ahmadova otroka, ki sta jo odvlekla stran. Njena mama se je spominja, da je bila prestrašena, panična ter ji prigovarjala naj nikomur ničesar ne reče. Čez nekaj trenutkov sta starša opazila, da je Saro mimo njiju nekdo peljal z avtomobilom. Tudi o tem dogodku sta obvestila policijo, ki pa ponovno ni želela ukrepati. Sara je povedala, da je bil Ahmad po tem pripetljaju besen ter jo je v avtu najprej do krvi pretepel, nato pa odpeljal v drugo mesto, kjer ni smela odhajati iz hiše. Nekega dne ji je prinesel poročni certifikat, ter ji povedal, da ju je lokalni imam poročil. Sari se zdi, da je bilo to potrebno zato, da bi se Ahmad lahko zaščitil pred oblastmi, češ da se je sama "prostovoljno" poročila z njim. Da bi se mu podrejala, jo je Ahmad prisilil, da je morala vsako jutro použiti 20mg pomirjevalnih drog. Zaradi rednih posiljevanj je kmalu postala noseča, Ahmad pa je zahteval, da splavi, češ da ga otrok »moti, ko jo posiljuje«. Splav v prvem poskusu ni uspel, Sara pa upa, da ji bo bolnišnica nekoč povedala kakšnega spola je bil otrok, saj ga ne more pozabiti. Pravi, da je bila v bolnišnici 24 ur, ter prosila na pomoč. Ena izmed medicinskih sester je naposled zbežala iz sobe ker ob vsem skupaj ni več zdržala. Kar pet od osmih splavov, ki jih je morala narediti je nadziral isti doktor. Mediji se sprašujejo, kako je mogoče, da se take stvari dogajajo v moderni bolnišnici »razvite« države, kot je Anglija in osebje nič ne ukrene? Je imela migrantska tolpa svoje ljudi tudi med bolnišničnim osebjem? Nekega dne ji je Ahmad sporočil, da po islamskem pravu nista več poročena. Kmalu za tem so jo nališpali, ter ji povedali, da se bo znova poročila. Odvlekli so jo na vrt, ki je bil poln povabljenih gostov, tam pa jo je imam poročil z novim neznanim moškim. Medtem, ko se je spodaj še odvijala poročna zabava jo je novi »mož« že odvlekel v sobo ter jo posilil. V vsem tem času je večkrat poskušala pobegniti tolpi, a so jo vsakič ujeli, pretepli in nazaj zaprli v hišo. Nekega dne ji je vendarle uspelo, da je Ahmadu med spanjem ukradla telefon in denar ter poklicala taksi. Voznik je bil belec, domačin, ki jo je med vožnjo ves čas spraševal kaj se dogaja ter če je z njo vse v redu. Odpeljala se je k hiši njenega brata, kjer je že mislila, da so se strahote končale. Ker se je bala povračilnih ukrepov s strani tolpe, ki bi lahko sledili njeni družini, se je kmalu preselila v drug konec Velike Britanije. A tolpa jo je po svoji obveščevalni mreži spet izsledila in posilstva ter pretepi so se nadaljevali. Po posebno hudem pretepu je reagiral sosed, ki je poklical policijo zaradi »domačega nasilja«. V bolnišnici je prigovarjala policiji, da jo imajo zaprto in da je bila ugrabljena – na policiji se je nazadnje le začel postopek, ki pa traja že tri leta in se še danes ni končal. A migrantska tolpa kljub postopku ni odnehala, težave pa je imela tudi na policiji. Muslimanski policist, tudi sam priseljenec iz pakistanske skupnosti je med njenim zaslišanjem izklopil snemalnik. Do danes je bil tudi ta policist zaprt zaradi pedofilije. Sarin primer še danes ni rešen – saj policija ne dobi »dovolj dokazov«, da bi se proti pakistanski tolpi vendarle lahko začeli ukrepi. Sara neverjetno še danes ni popolnoma ubežala tolpi in nad njo ves čas visi nova nevarnost - saj je ob tem, ko je dajala intervju izjavila, da je Ahmad že odkril njeno novo telefonsko številko, njenega novega naslova pa na srečo še ne. Medtem, ko se v isti državi sodno preganja in zapira upokojence, ki na facebooku pišejo »nestrpne« in »anti-imigrantske« komentarje – pa so poslijevalske tolpe očitno nedotakljive. Pred časom smo poročali, da je bil aktivist Tommy Robinson celo aretiran in zaprt zgolj zato, ker je od zunaj snemal stavbo v kateri je potekalo sojenje proti omenjenim tolpam. Kako je to mogoče? Prvi izmed razlogov so narodno-izdajalski globalistični in liberalni politiki, katerim je masovna imigracija v tako močnem interesu, da so pripravljeni nadaljevati tudi preko trupel. Drugi je preprosto narodnostni in kulturni: če v državo uvoziš prebivalce Pakistana – in če se ti prebivalci tudi s pomočjo raznih »anti-rasističnih« in »ne-diskriminatornih« politik prebijejo na pomembne pozicije v policiji, sodstvu, vladi in v bolnišnicah – je jasno, da bodo tudi vse te ustanove sooblikovali tako, da bodo sčasoma delovale po pakistanskih, ne pa po evropskih standardih. https://www.dailymail.co.uk/news/article-6169489/Sarah-repeatedly-raped-twice-forced-marriage-EIGHT-abortions.html

Wed, 11. Jul 2018 at 08:21

2800 ogledov

Zahteva po razveljavitvi izidov državnozborskih volitev z dne 3.6.2018
Pritožnik sem na letošnjih Državno zborskih volitvah z dne 3.6.2018 kandidiral na listi »Kangler in Primc – Združena desnica« v volilnih okrajih  »Ljubljana – Center« in »Ljubljana – Šiška I«.   Dokaz: poročilo DVK   V internetu sem zasledil včerajšnjo objavo prispevka  g. Ferjana Gašperja  »Pred varuhinjo ČP prvič pričal uradni opazovalec volitev in izpovedal ter dokazal hudo kršitev pravil ravnanja z glasovnicami«. Prispevku so v dokaz priložene tudi fotografije neodgovornega ravnanja oz. prenašanja glasovnic v odprtih, t.j. nezapečatenih volilnih skrinjicah, kar je nezaslišana malomarnost. V tej zvezi se avtor tega prispevka tudi sklicuje na poročilo uradnega akreditiranega opazovalca poteka teh volitev (čigar imena v tem prispevku sicer ne navaja). Le ta je neposredno zaznal navedene hude kršitve in o njih tudi poročal Varuhinji človekovih pravic ge. Vlasti Nussdorfer ter z njimi pisno seznanil naslovno Državno volilno komisijo. Po navedbah tega prispevka naj bi navedeni uradni opazovalec že dvakrat naletel na molk naslovnega organa »glede odgovora na to zaznano kršitev neposredno na volišču in pri prenosu«. V dokaz teh popolnoma nedopustnih kršitev, ki omogočajo hudo potvarjanje dejanskih volilnih izidov, so priloženi kopija lastnoročnega zapisa »DVK 101 opazovalca Štebe Tomaža« v Domžalah, Ljubljanska 69, z dne 3.6.2018 ob 20,50« ter kopiji dveh fotografij prenašanja odprtih oz. nezapečatenih volilnih skrinjic.     Dokaz :  navedeni prispevek v kopiji                kopiji navedenih fotografij                kopija lastnoročnega zapisa g. Štebe Tomaža z dne 3.6.2018 ob.20,50 uri   Utemeljeno je seveda mogoče domnevati, da je bilo tovrstnih kršitev še bistveno več. Prav tako je mogoče domnevati, da je bil nadzor nad delom volilnih komisij nedopustno površen in neučinkovit. Manipuliranje z odprtimi volilnimi skrinjicami neposredno izpodbija zaupanje v veljavnost ugotovljenih izidov navedenih volitev. Pri tem je treba pritrditi avtorju navedenega prispevka, da je Ustavno sodišče R Avstrije v letu 2016 že zaradi bistveno manjše napake (slabega lepila pri pečatu) v celoti razveljavilo takratne predsedniške volitve. Hude napake, ki so pri popolnoma odprtem prenašanju volilnih skrinjic pri naših državno zborskih volitvah očitno dokumentirane in ki tudi zbujajo utemeljen dvom v ustrezen nadzor in pravilno strokovno postopanje volilnih odborov na področju celotne države, zahtevajo enako dosledno ravnanje volilne komisije v naši državi.   Na podlagi navedenega predlagam, da naslovna komisija po proučitvi navedenih očitnih kršitev ter očitnih nepravilnosti pri izvajanju ustreznega nadzora nad potekom teh volitev in delom volilnih odborov sprejme sklep, da se izidi navedenih državno zborskih volitev razveljavijo in v ustreznem roku razpišejo ponovne volitve v Državni zbor.   Pritožnik: Ingo Falk Pasch Wallersberg"   P.S.   Pripominjam, da je prenašanje oziroma prevažanje odprtih ali le za silo zalepljenih volilnih skrinjic  - ki bi morale biti s strani pristojnega volilnega odbora na posameznem volišču po končanem glasovanju uradno predpisno zapečatene pred njihovim prenosom oziroma prevozom  do pristojne volilne komisije za ugotavljanje volilnega izida, tam pa prav tako komisijsko zapisniško  odpečatene - tako kapitalna kršitev, da je ponovitev celotne izvedbe volitev  neogibna. Po več kot desetletju in pol deklariranega  družbenega prehoda iz komunistične diktature v  demokratično državno ureditev je več kot skrajni čas, da država s polno odgovornostjo spozna nujnost doslednega spoštovanja  postopkovnih pravil. Volitve danes ne morejo biti več predstava za neuko in pokorno ljudstvo.    Pričujoča zahteva z obrazložitvijo in navedenim komentarjem bo posredovana tudi pristojnim organom EU.
Teme
Politika Svetovna politika levičarji desničarji evropska unija NATO

Prijatelji

Marjan PodobnikAleksander Zamudarastko plohlSašo LapLaščan Zlatorog

NAJBOLJ OBISKANO

MARINE LE PEN: NISMO VEČ LEVIČARJI IN DESNIČARJI TEMVEČ PATRIOTI ALI GLOBALISTI