Še pomnite tovariši ali seznam pohlepa - najbolje plačani slovenski menedžerji leta 2011
Aktualno .

Ponedeljek, 9. Maj 2016 ob 22:17

Odpri galerijo

Za to, da danes že veliko Slovencev strada (marsikdo ne zmore plačevati računov, ni denarja za registracijo vozila, veliko družin nima za ogrevanje, ni denarja za vinjeto, odklopi telefonov, ipd) imamo tu spodaj seznam iz leta 2011, kako so bili plačani menedžerji in člani uprav v Sloveniji. 

Za nagrade in plače so si razdelili več sto milijonske zneske. Takrat so vpili z argumenti, da so slabše plačani od njihovih evropskih kolegov. 

SEZNAM POHLEPA

TOP MANAGERJI leta 2011

1. Primorje Dušan Črnigoj, generalni direktor 776.402 € 
2. Pozavarovalnica Sava Dušan Čeč, predsednik uprave 652.002 € 
3. Krka Jože Colarič, predsednik uprave 575.000 € 
4. Krka Janez Poljanec, član uprave 479.000 € 
5. Krka Aleš Rotar, član uprave 459.000 € 
6. Salonit Anhovo Jože Funda, generalni direktor 457.524 € 
7. Citroen Slovenija Klaus Oberhammer, direktor 452.561 € 
8. Petrol Marko Kryžanowski, predsednik uprave 429.396 € 
9. Mercator Žiga Debeljak, predsednik uprave 382.000 € 
10. Krka Zvezdana Bajc, članica uprave 381.000 € 
11. Trimo Tatjana Fink, generalna direktorica 376.290 
12. Sava Janez Bohorič, predsednik uprave 371.000 
13. Petrol Boštjan Napast, član uprave 354.881 
14. Petrol Alenka Vrhovnik Težak, članica uprave 354.764 
15. Petrol Igor Irgolič, član uprave 347.034 
16. Colgate-Palmolive Adria Marco Emilio Poggi, direktor 342.909 
17. Gorenje Franjo Bobinac, predsednik uprave 342.000 
18. Sava Emil Vizovišek, član uprave 342.000 
19. Sava Vinko Perčič, član uprave 338.000 
20. Terme Čatež Mladen Kučiš, del leta predsednik uprave 324.634 
21. Mercator Peter Zavrl, član uprave 306.000 
22. Mercator Vera Aljanič Falež, članica uprave 304.000 
23. Luka Koper Robert Časar, predsednik uprave 302.319 
24. Mercator Mateja Jesenek, članica uprave 302.000 
25. Grand Hotel Union Bogdan Lipovšek, direktor 297.776 
26. Luka Koper Aldo Babič, član uprave 297.401 
27. Luka Koper Pavle Krumenaker, del leta član uprave 295.989 
28. Helios Uroš Slavinec, predsednik uprave 295.000 
29. NFD DZU Stanislav Valant, del leta predsednik uprave 286.408 
30. Kristal Maribor Fabrizio Korošec, predsednik uprave 285.998 
31. Zavarovalnica Triglav Andrej Kocič, predsednik uprave 285.546 
32. Gorenje Franc Košec, član uprave 282.000 
33. Banka Celje Niko Kač, predsednik uprave 277.000 
34. Istrabenz Igor Bavčar, predsednik uprave 275.764 
35. Luka Koper Marjan Babič, član uprave 274.455 
36. Gozdno gospodarstvo Bled Zvonko Šolar, direktor 272.575 
37. Telekom Slovenije Bojan Dremelj, predsednik uprave 272.000 
38. Gorenje Drago Bahun, član uprave 270.000 
39. Perutnina Ptuj Roman Glaser, predsednik uprave 264.154 
40. Gorenje Mirjana Dimc Perko, članica uprave 264.000 
41. Maksima Holding Miroslav Golubič, del leta predsednik uprave 251.099 
42. Thermana Roman Matek, direktor 248.074 
43. Telekom Slovenije Željko Puljič, član uprave 247.000 
44. Debitel Borut Razdevšek, direktor 244.808 
45. Dnevnik Branko Pavlin, predsednik uprave 244.053 
46. Telekom Slovenije Filip Ogris Martič, član uprave 243.000 
47. Banka Celje Dušan Drofenik, član uprave 239.000 
48. Zavarovalnica Triglav Borut Eržen, član uprave 238.862 
49. Etol Zdenko Zanoški, predsednik uprave 238.197 
50. Telekom Slovenije Dušan Mitič, član uprave 237.000 
51. Pozavarovalnica Sava Zvonko Ivanušič, član uprave 235.880 
52. NLB Claude Deroose, član uprave 232.138 
53. NLB Alojz Jamnik, član uprave 231.403 
54. Sanolabor Marko Bokal, direktor 230.000 
55. Pivovarna Laško Boško Šrot, generalni direktor 229.934 
56. Schenker Rok Svetek, direktor 229.785 
57. Banka Celje Viktorija Svet, članica uprave 227.000 
58. Merkur Bine Kordež, predsednik uprave 225.000 
59. Gen-I Dejan Paravan, član uprave 224.262 
60. Telekom Slovenije Darja Senica, članica uprave 224.000 
61. Gorenje Branko Apat, član uprave 223.000 
62. NLB Miran Vičič, član uprave 222.238 
63. Perutnina Ptuj Nada Krajnc, članica uprave 221.732 
64. Gorenje Uroš Marolt, član uprave 220.000 
65. Helios Marko Vresk, član uprave 220.000 
66. Gen-I Igor Koprivnikar, član uprave 219.766 
67. Plama-Pur Radoš Gregorčič, predsednik uprave 219.465 
68. NLB Matej Narat, član uprave213.346 
69. Juteks Milivoj Dolar, direktor 212.352 
70. Istrabenz Gorenje Aleksander Mervar, član uprave 209.677 
71. Perutnina Ptuj Milan Čuš, član uprave 207.353 
72. Perutnina Ptuj Tone Čeh, član uprave 207.112 
73. Daimond Dragan Valenčič, direktor 203.574 
74. Intereuropa Andrej Lovšin, predsednik uprave 201.296 
75. TAČ Tovarna asfalta Črnuče Ivan Zidar, direktor 198.930 
76. Zavarovalnica Triglav Vladimir Mišo Čeplak, član uprave 197.896 
77. Maksima Invest Milan Ževart, direktor 196.027 
78. Tobačna Ljubljana Pia Barborič Jurjaševič, predsednica uprave195.978 79. NLB Marjan Kramar, predsednik uprave 190.904 
80. Rudis Andrej Gorjup, predsednik uprave 188.626 
81. Košaki TMI Bojan Rus, predsednik uprave 187.132 
82. Istrabenz Gorenje energetski sistemi Robert Golob, predsednik uprave 186.973 
83. Elektronček Tomaž Žvipelj, direktor 186.000 
84. Zavarovalnica Triglav Tomaž Rotar, član uprave 179.588 
85. Livar Tomaž Trobiš, predsednik uprave 179.009 
86. Merkur Goran Čelesnik, član uprave 179.000 
87. Avtotehna Jordan Kocjančič, generalni direktor 176.878 
88. Begrad Franc Panjan, direktor 176.346 
89. Surovina Marko Fon, direktor 176.000 
90. Konstruktor VGR Marjan Pinter, direktor 175.428 
91. Intereuropa Zvezdan Markežič, član uprave 175.259 
92. Helios Branko Paš, član uprave 175.000 
93. Nama Bernarda Trebušak, generalna direktorica 174.424 
94. Pivovarna Union Dušan Zorko, predsednik uprave 173.567 
95. Nova KBM Matjaž Kovačič, predsednik uprave 171.330 
96. Kras Edvard Fonda, direktor 170.944 
97. Dars Tomislav Nemec, predsednik uprave 170.720 
98. Steklarna Hrastnik Roman Strgar, direktor 170.299 
99. Ljubljanska borza Marko Simoneti, predsednik uprave 169.438 
100. GVO Jožefa Guzej, direktorica 169.080 


Sto najbolje plačanih direktorjev, predsednikov in članov uprav, ki so bili zajeti v Dnevnikovo raziskavo, si je leta 2011 razdelilo26,6 milijona evrov, člani 200 najbolje plačanih uprav pa so skupaj prejeli nekaj manj kot 100 milijonov evrov.

Najbolje plačani slovenski menedžerji so lani v povprečju prejeli okrog 266.000 evrov bruto prejemkov oziroma 22.000 evrov bruto na mesec. 

TOP UPRAVA 
1.NLB (Marjan Kramar) 2.109.000 
2.Krka (Jože Colarič) 2.032.000 
3.Hermes Softlab* (Peter Testen) 1.807.780 
4.Gorenje (Franjo Bobinac) 1.667.000 
5.SIJ – Slovenska industrija jekla (Tibor Šimonka) 1.606.137 
6.Petrol (Marko Kryžanowski) 1.555.686 
7.Banka Koper (Vojko Čok) 1.476.000 
8.Skupina Viator & Vektor (Zdenko Pavček) 1.454.339 
9.Gorenjska banka (Gorazd Trček) 1.415.000 
10.Iskratel (Andrej Polenec) 1.365.000 
11.Mercator (Žiga Debeljak) 1.294.000 
12.Luka Koper (Robert Časar) 1.287.045 
13.Probanka (Romana Pajenk) 1.270.000 
14.Telekom Slovenije (Bojan Dremelj) 1.223.000 
15.Vipap Videm Krško (Oldrich Kettner) 1.067.331 
16.Perutnina Ptuj (Roman Glaser) 1.065.972 
17.SCT (Ivan Zidar) 1.060.247 
18.Sava (Janez Bohorič) 1.051.000 
19.Lek (Vojmir Urlep) 1.049.312 
20.Helios (Uroš Slavinec) 1.014.000 
21.Hypo Leasing (Andrej Potočnik) 923.000 
22.Impol (Jernej Čokl) 920.190 
23.Cimos (Franc Krašovec) 917.803 
24.Pozavarovalnica Sava (Dušan Čeč) 887.827 
25.Zavarovalnica Maribor (Drago Cotar) 862.707 
26.Hoteli Bernardin (Čedomil Vojnič) 859.138 
27.Factor banka (Boris Pesjak) 847.000 
28.S&T Slovenija (Robert Trnovec) 821.570 
29.Abanka Vipa (Aleš Žajdela) 797.000 
30.Hit (Niko Trošt) 792.000 
31.Primorje (Dušan Črnigoj) 776.402 
32.Bankart (Aleksander Kurtevski) 763.223 
33.Triglav zdravstvena zavarovalnica (Danijel Starman) 760.509 34.Vzajemna zdravstvena zavarovalnica (Boštjan Aver) 759.000 
35.Banka Celje (Niko Kač) 743.000 
36.Kovintrade (Iztok Seničar) 730.346 
37.BTC (Jože Mermal) 725.132 
38.Zavarovalnica Triglav (Andrej Kocič) 723.625 
39.Merkur (Bine Kordež) 712.000 
40.Dars (Tomislav Nemec) 704.372 
41.Prevent Global (Borut Meh) 685.127 
42.Loterija Slovenije (Tim Kocjan) 673.645 
43.Peugeot Slovenija (Serge Banzet) 672.284 
44.Danfoss Trata (Aleksander Zalaznik) 655.000 
45.Droga Kolinska (Slobodan Vučićević) 654.539 
46.SKB banka (Cvetka Svetelšek) 618.000 
47.Žito (Iztok Bricl) 611.284 
48.KDD (Boris Tomaž Šnuderl) 607.796 
49.Talum (Danilo Toplek) 600.802 
50.KD Življenje (Matija Šenk) 600.226 
51.Alpos (Mirjan Bevc) 592.349 
52.Adriatic Slovenica (Gabrijel Škof) 588.000 
53.Big Bang (Bojan Knuplež) 587.903 
54.Triglav DZU (Tanja Miklavc Maček) 581.754 
55.Gen-I (Robert Golob) 568.989 
56.Veyance Technologie Europe (David Da Silva) 553.629 
57.SRC.SI (Ivan Žerko) 546.149 
58.ACH (Herman Rigelnik) 538.000 
59.Tobačna Grosist (Pia Barborič Jurjaševič) 534.116 
60.Intereuropa (Andrej Lovšin) 523.096 
61.Kemofarmacija (Davorin Poherc) 521.000 
62.Si.Mobil (Dejan Turk) 509.481 
63.Unicredit bank (France Arhar) 509.000 
64.Istrabenz Plini (Zorko Albin Cerkvenik) 495.325 
65.NFD DZU (Roman Ambrož) 487.039 
66.Slovenska odškodninska družba (Marko Pogačnik) 476.784 
67.Terme Čatež (Bojan Petan) 474.766 
68.Salonit Anhovo (Jože Funda) 457.524 
69.Citroen Slovenija (Klaus Oberhammer) 452.561 
70.Cinkarna Celje (Tomaž Benčina) 448.901 
71.Livar (Tomaž Trobiš) 443.516 
72.AMZS (Janez Božič) 442.604 
73.Revoz (Aleš Bratož) 437.000 
74.Mobitel (Klavdij Godnič) 436.000 
75.TCG Unitech LTH (Marko Golob) 434.148 
76.Iskraemeco (Janko Šteharnik) 428.970 
77.Generali zavarovalnica (Gregor Pilgram) 427.905 
78.Raiffeisen banka (Klemen Nowotny) 421.000 
79.SGP Tehnik (Klemen Ferjančič) 416.836 
80.Hranilnica Lon (Teodor Žepič) 416.000 
81.Skupna pokojninska družba (Aljoša Uršič) 408.620 
82.Fotona (Matjaž Lukač) 408.000 
83.Pinus TKI (Andrej Andoljšek) 407.425 
84.Slovenske železnice (Tomaž Schara) 404.914 
85.Iskra Avtoelektrika (Aleš Nemec) 400.631 
86.Banka Sparkasse (Josef Laussegger) 398.000 
87.Istrabenz Gorenje energetski sistemi (Robert Golob) 396.650 
88.NLB Skladi (Robert Kleindienst) 394.391 
89.Nuklearna elektrarna Krško (Stanislav Rožman) 392.561 
90.Merkur zavarovalnica (Denis Stroligo) 388.979 
91.Bawag banka (Joachim Reitmeier) 383.000 
92.Pošta Slovenije (Aleš Hauc)382.951 
94.Mura (Franc Huber) 375.563 
93.Kovinoplastika Lož (Alojz Mazij) 376.527 
94.Trimo (Tatjana Fink) 376.290 
95.Iskra (Dušan Šešok) 376.065 
96.Arcont (Branko Kurbus) 365.371 
97.Javor Pivka (Bruno Komac) 363.373 
98.Savatech (Vesna Čadež) 362.000 
99.SID Banka (Sibil Svilan) 362.000 
100.Nivo (Danilo Senič) 358.601 
101.Banka Volksbank (Gašper Ogris Martič) 356.441 
102.Štore Steel (Marjan Mačkošek) 355.901 
103.Aerodrom Ljubljana (Zmago Skobir) 355.059 
104.Kompas (Janez Pergar) 353.082 
105.KD Skladi (Peter Groznik) 352.878 
106.Adria Airways (Tadej Tufek) 352.769 
107.Publikum investicijske storitve (Vladimir Jančič) 352.309 
108.Maksima Holding (Nastja Sušinski) 350.717 
109.DZS (Bojan Petan) 349.748 
110.Daimler AC Leasing (Uroš Biber) 348.431 
111.Elan Skupina (Ivan Štrlekar) 348.000 
112.Pozavarovalnica Triglav Re (Gojko Kavčič) 347.704 
113.NLB Vita (Barbara Smolnikar) 345.154 
114.Pokojninska družba A (Peter Filipič) 344.017 
115.Colgate-Palmolive Adria (Marco Emilio Poggi) 342.909 
116.Nova KBM (Matjaž Kovačič) 339.292 
117.Ursa Slovenija (Christian Greuter) 324.710 
118.Sava Tires (Andreas Niegsch) 322.836 
119.Sportina (Kristan Goran) 321.902 
120.Shell Adria (Simon Kregar) 311.984 
121.Tovarna vozil Maribor (Dušan Mežnar) 311.757 
122.Ljubljanska borza (Marko Simoneti) 303.658 
123.Triglav Naložbe (Metka Petek) 302.657 
124.MAN Gospodarska vozila Slovenija (Jochen Modl) 299.490 
125.Grand Hotel Union (Bogdan Lipovšek) 297.776 
126.Publikum PDU (Roman Ratkai) 295.457 
127.Mladinska knjiga založba (Milan Matos) 294.174 
128.Kostak komunalno stavbno podjetje (Božidar Resnik) 292.484 129.PBS (Drago Pišek) 290.000 
130.Kapitalska družba (Tomaž Toplak) 287.000 
131.Kristal Maribor (Fabrizio Korošec) 285.998 
132.Casino Ljubljana (Goran Miškulin) 284.814 
133.Delavska hranilnica (Jože Stegne) 283.000 
134.Sava Hoteli Bled (Andrej Šprajc) 282.000 
135.AC-Intercar (Štefan Vöröš) 280.483 
136.Salus (Miha Lavrič) 279.393 
137.Mlinotest (David Nabergoj) 276.334 
138.Eti Elektroelement (Tomaž Berginc) 275.975 
138.Istrabenz (Igor Bavčar) 275.764 
139.Tosama (Janko Velkavrh) 273.690 
140.HSE (Jože Zagožen) 273.354 
141.Gozdno gospodarstvo Postojna (Frenk Kovač) 272.575 
142.Paloma (Bojan Rajtmajer) 272.305 
143.Etol (Zdenko Zanoški) 268.657 
144.SID Prva kreditna zavarovalnica (Ladislav Artnik) 268.319 
145.Summit Motors Ljubljana (David Jurič) 266.788 
146.Grammer Automotive Slovenija (Darjan Pušnik) 266.391 
147.Polzela (Anton Turnšek) 266.169 
148.Vipa Holding (Borut Kuharič) 262.468 
149.NFD Holding (Stanislav Valant) 257.058 
150.Arag (Robert Kalcer) 254.230 
151.Thermana (Roman Matek) 248.074 
152.Ilirija (Danijel Petrovič) 246.246 
153.Ilirika DZU (Jožko Peterlin) 245.460 
154.Debitel (Borut Razdevšek) 244.808 
155.Dnevnik (Branko Pavlin) 244.053 
156.Papir Servis (Dušan Marc) 238.995 
157.Reflex (Robert Krempl) 237.391 
158.Casino Portorož (Marjan Bolka) 237.258 
159.Imos (Mitja Majnik) 236.705 
160.Istrabenz Turizem (Marino Antolović) 234.857 
161.LHB Finance (Tomaž Rogelj) 231.026 
162.Sanolabor (Marko Bokal) 230.000 
163.Pivovarna Laško (Boško Šrot) 229.934 
164.Schenker (Rok Svetek) 229.785 
165.Roche (Martin Gehring) 228.926 
166.G7 (Aleš Hajnrihar) 224.398 
167.KBM Infond (Stanko Brglez) 224.052 
168.Papirnica Vevče (Vladimir Brezavšček) 221.868 
169.Moja Naložba (Lojze Grobelnik) 221.573 
170.Plama-Pur (Radoš Gregorčič ) 219.465 
171.Cestno podjetje Ptuj (Turk Martin) 218.651 
172.Slovenijales (Mitja Pleterski) 215.360 
173.Mol Slovenija (Valerija Glavač) 212.920 
174.Juteks (Milivoj Dolar) 212.352 
175.Gorenje GTI (Cita Špital Meh) 210.000 
176.Gradis Gradbeno podjetje Celje (Lidija Žagar) 209.979 
177.Sibo G (Boštjan Šifrar) 208.321 
178.Perspektiva DZU (Vesna Južna) 208.290 
179.Bayer (Petra Molan) 206.000 
180.Perspektiva BPH (Dari Južna) 04.000 
181.Daimond (Dragan Valenčič) 203.574 
182.Količevo Karton (Branko Rožič) 197.453 
183.Maksima Invest (Milan Ževart) 196.027 
184.Tobačna Ljubljana (Pia Barborič Jurjaševič) 195.978 
185.Marina Portorož (Marjan Božnik) 194.599 
186.Poteza Skupina (Branko Drobnak) 193.692 
187.Raiffeisen Leasing (Borut Božič) 191.601 
188.Avto Aktiv Intermercatus (Darko Miklič) 190.167 
189.Vina Koper (Nevijo Pucer) 189.129 
190.Hit Šentilj (Gregor Jeza) 189.031 
191.Rudis (Andrej Gorjup) 188.626 
192.NLB Leasing Koper (Andrej Pucer) 188.500 
193.Swaty (Aleš Mikeln) 188.365 
194.Carrera Optyl (Silvo Kekec) 188.002 
195.Košaki TMI (Bojan Rus) 187.132 
196.Elektronček (Tomaž Žvipelj )186.000 
197.Abančna DZU (Mateja Gubanec) 185.426 
198.Poteza Naložbe (Drago Simčič) 184.444 

Na lestvico se je uvrstil tudi prvi mož Gorenja Franjo Bobinac, in sicer na 17. mesto z zaslužkom 342.000 evrov. Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar se je s 302.319 evri uvrstil na 23. mesto. Prvi mož NFD Stanislav Valant je zaslužil 286.408 evrov in zasedel 29. mesto. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je prejel 275.764 evrov in pristal na 34. mestu. Predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj se je uvrstil na 37. mesto, zaslužil pa je 272.000 evrov. Nekdanji generalni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot je lani prejel 229.934 evrov bruto prejemkov, kar ga je uvrstilo na 55. mesto, prvi mož Merkurja Bine Kordež 225.000 evrov in se uvršča na 58. mesto. Nekdanji prvi mož Intereurope Andrej Lovšin se je z 201.296 zasluženimi evri uvrstil na 74. mesto. Nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar je prejel 190.904 evrov in se uvrstil na 79. mesto. Na lestvici najdemo tudi nekdanjega predsednika uprave Darsa Tomislava Nemca, ki je zaslužil 170.299 evrov in se uvrstil na 97. mesto. Zadnja na lestvici 100 najbolje plačanih menedžerjev iz Dnevnikovih 700 najpomembnejših slovenskih podjetij sta nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti s 169.438 evrov bruto prejemkov lani in direktorica GVO Jožefa Guzej 169.080 evrov. Žiga Debeljak Med prvo deseterico se je uvrstil tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak. 

Najbolje se je "odrezala" NLB 

Po prejemkih se je na ravni uprave oziroma poslovodstva lani najbolje odrezala uprava Nove Ljubljanske banke, ki je skupaj dobila 2,11 milijona evrov, sledi uprava Krke (2,03 milijona evrov), Hermesa Softlaba (1,80 milijona evrov), Gorenja (1,67 milijona evrov), Slovenske industrije jekla (1,61 milijona evrov), Petrola (1,55 milijona evrov), Banke Koper (1,47 milijona evrov), Viator&Vektorja (1,45 milijona evrov), Gorenjske banke (1,41 milijona evrov), Iskratela (1,36 milijona evrov), Mercatorja (1,29 milijona evrov) in Luke Koper (1,29 milijona evrov). Med nadzorniki so bili lani najbolje plačani člani nadzornega sveta Leka (434.149 bruto prejemkov), Save (328.000 evrov), Salusa (293.854 evrov), Telekoma Slovenije (267.000 evrov), Uniorja (266.489 evrov), NLB (234.000 evrov), Avtotehne (220.746 evrov), Hotelov Bernardin (219.900 evrov), Mercatorja (213.000 evrov), Gorenja (205.000 evrov), Droge Kolinske (202.066 evrov), Probanke (190.000 evrov) in Intereurope (186.896 evrov). 

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 15. Jan 2019 at 16:26

6026 ogledov

Šarec bo kaznoval nasprotovanje multikulturi
Glede na pisanje Večera naj bi vlada do februarja uvedla novo medijsko zakonodajo, po kateri bo tako rekoč vsako mnenje v medijih, ki bo nasprotovalo uradni ideologiji liberalnega globalizma in »multikulture« postalo kaznivo dejanje. Že po trenutno veljavni zakonodaji (!) morajo mediji plačevati globo med 1.050 do 83.500 EUR če objavijo oglase, ki naj bi »spodbujali rasno ali narodno razlikovanje«, nove spremembe pa naj bi šle v to smer, da ne bodo kaznivi le oglasi, temveč kar vsi prispevki, iz katerih bi bilo lahko to razvidno. Nova zakonodaja se pomembno razlikuje od klasičnih predstav o »sovražnem govoru«. »Sovražni govor« tako ni več le govor, ki bi neposredno spodbujal nestrpnost ali nasilje, temveč v kategorijo »sovražnega govora« spadajo kar vsa politična prepričanja, ki podpirajo narodno in kulturno homogeno družbo ter nasprotujejo ideologiji »multikulture«. Globalistični ekstremisti iz Mirovnega Inštituta Igor A. Žagar, Neža Kogovšek Šalamon in Marina Lukšič Hacin, katerih mnenje ima očitno neproporcionalno velik vpliv na slovensko politiko pri teh vprašanjih, so jasni: kot »sovražni govor« obravnavajo vsako nasprotovanje ali zavračanje družbe, »v kateri bi sobivale različne vere, kulture ali etnije« - torej »multikulturne družbe«. Gre za bizarno zakonodajo, katere namen je prepoved legitimnih političnih prepričanj Razlikovanje med narodi in rasami je nekaj, kar obstaja že od začetka zgodovine in je del vsake družbe od plemenskih združb, do sodobnih nacionalnih držav. Ljudje smo si pač različni in tega ni mogoče tajiti. Države in narodi po svetu so nastali na različne načine. Nekatere modernejše nacije, kakršni sta ZDA in Avstralija, so sestavljene iz priseljencev iz vsega sveta, ki pa so prej uničili tamkajšnjo avtohtono kulturo. Po drugi strani so srednjeevropske države nastale na podlagi samoodločbe avtohtonih evropskih narodov, meje pa so v veliki meri sledile načelu narodne homogenosti. Narodna enotnost in prepoznavanje razlik med Slovenci in tujci ter našimi sosedi je torej temelj slovenske države in slovenskega naroda in je kot taka tudi zapisana v  različnih zakonih in celo v ustavi. Slovenski zakoni in ustava že od nekdaj razlikujejo med narodnostmi. Bi bil nov zakon torej protiustaven? V 3. členu ustave je namreč zapisano, da »slovenska država temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe«. Po drugi strani v Sloveniji velja načelo krvi jus-sanguinis, po katerem lahko slovensko državljanstvo hitreje dobi nekdo, ki ima slovenske korenine, kot to velja za tujce. Tudi Italijani in Avstrijci razlikujejo med njimi in tamkaj živečimi Slovenci ter jih priznavajo kot slovensko narodno manjšino – enako velja v Sloveniji, kjer priznavamo italijansko in madžarsko narodno manjšino. Če torej razlikujemo med Slovenci in drugimi narodi ter rečemo, da je dobro, da v Sloveniji živi čim večji delež Slovencev je to po Šarčevi novi zakonodaji kaznivo dejanje »spodbujanja narodnostnih razlik«. Oglobili bi Prešerna in cenzurirali Aristotla Naš največji pesnik in domoljub France Prešeren v (že takrat cenzurirani) kitici Zdravljice spodbuja slovenske ženske, naj se namesto s tujci raje poročajo s Slovenci. Na ta način spodbuja narodnostno razlikovanje kar neposredno! »Ljubezni sladke spone Naj vežejo vas na naš rod,  V njim sklepajte zakone De nikdar več naprej od tod Hčer sinov Zarod nov Ne bo pajdaš sovražnikov!« Če bi Prešeren živel danes, ga očitno ne bi preganjala le (takrat proti slovenskemu narodnemu gibanju nastrojena) avstro-ogrska cenzura, temveč kar sama slovenska-protislovenska vlada, ki bi ga povrh vsega lahko še oglobila za 83 000 EUR. So se naši predniki zato borili za svojo državo, da v njej ne smemo biti več Slovenci? Eden izmed očetov Zahodne civilizacije, Aristotel je bil glede teh stvari jasen. Na podlagi mnogih zgodovinskih in političnih opazovanj Antične Grčije je prišel do zaključka, da heterogena družba, sestavljena iz priseljencev vedno slej ko prej postane vir konflikta. Glede na njegovo mnenje resnična demokracija lahko deluje le v homogeni družbi z močno skupno identiteto, v kateri obstajajo velike razlike med tem kdo je dojet kot tujec in kdo kot domačin. Znamenit je tudi njegov pregovor: »straža legitimnega kralja je sestavljena iz domačinov, straža tirana pa iz tujcev«, s katerim nakazuje, da  »multikultura« predstavlja izvor moči predvsem tistim političnim silam, ki želijo delovati mimo demokracije in večinske volje ljudstva. Zanimivo je do podobnih ugotovitev v obsežni študiji 2000 let kasneje prišel tudi ameriški znanstvenik Robert Putnam, ki naj bi raziskavo pravzaprav začel, da bi z njo dokazal nasprotno. Po novi Šarčevi zakonodaji bi bil Aristotel očitno preganjan in oglobljen, raznorazni »varuhi resnice« iz Mirovnih Inštitutov pa bi ga verjetno še javno linčali in razglasili za »nestrpneža«, »rasista« in »kvazi-znanstvenika«. Kaznivo bo vsako nasprotovanje prihodu migrantov Po novi zakonodaji bo kaznivo dejanje tudi napisati članek o tem, da bi bilo najboljše za vse, če migranti ostanejo v svojih domovinah, v Sloveniji pa živijo Slovenci. Spodbujanje tega, da se migrantom resnično pomaga v njihovih domačih državah, v Sloveniji pa se ohrani našo narodno in kulturno identiteto je namreč »spodbujanje narodnostnega razlikovanja«, kar se po novi zakonodaji prevede v »sovražni govor«. Edino mnenje, ki vam ostane na voljo pri reševanju vprašanja imigracij bo torej ponavljajoča mantra propagiranja »multikulture« in »različnosti«. Nov zakon bo orodje za peščico ljudi z ekstremističnimi pogledi, s katerim bodo nadzirali večino Po raziskavi Chatham House Study leta 2017 bi povprečno kar 55% državljanov 10 evropskih držav (od teh je večina Zahodnoevropskih) podprlo popolno prepoved vsakršne imigracije iz muslimanskih držav. Glede na drugo raziskavo javnega mnenja, narejeno s strani Pew Research Centra decembra 2018 v različnih državah sveta, skoraj ni države, kjer bi si ljudje želeli več imigrantov. Sodeč po rezultatih anket Eurobarometra spomladi 2018 kar 64% Slovencev nasprotuje imigraciji ljudi iz držav izven EU. Če bi nekdo napisal članek, ki bi podprl takšno javno mnenje ali celo aktivno predlagal s strani demokratične večine željeno prepoved priseljevanja – pa bi ga po novi Šarčevi zakonodaji zadela kazen 83 000 EUR – »zaradi spodbujanja narodnostnih in rasnih razlik«. Tu ne gre za številke »skrajnežev« in »nestrpnežev«, obratno, pri tem gre za večino prebivalstva, ki naj bi imelo v Sloveniji oblast. Po drugi strani pa mnenje ljudi iz Mirovnega Inštituta, ki oblikujejo ta zakon predstavlja mnenje najbolj skrajnega globalističnega roba političnega spektra. In prav takšne peščice ljudi s skrajnimi pogledi, ki želijo prek vzvodov moči izvrševati nadzor nad mnenjem večine so bile vedno resnična nevarnost za demokracijo. Nova Šarčeva zakonodaja bo torej oblikovana jasno in neposredno protislovensko. Vsak poskus zavarovanja in ohranjanja slovenskega naroda in slovenske avtohtone kulture namreč zahteva neko obliko »spodbujanja razlikovanja med narodi in rasami«, po konvenciji združenih narodov o zaščiti avtohtonih ljudstev, pa je zaščita avtohtone kulture naša pravica, njeno kršenje pa zločin. Zato je naša dolžnost, da naredimo vse, da se takšni škodljivi zakoni ne bodo uveljavili v praksi. Vir: Narodna Straža

Tue, 25. Dec 2018 at 17:54

3491 ogledov

Igor Akrapovič in drugi slovenski najuspešnejši podjetniki iščejo nove sodelavce. Preverite, katere kadre želijo.
Zaposlitvene oglase povzemamo po spletni strani SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, kjer so zbrani nekateri najuspešnejši slovenski podjetniki. Dodane so spletne povezave do zaposlitvenih oglasov.   Polycom – več delovnih mest.Siliko – več delovnih mest.Marovt – več delovnih mest.Dewesoft – delo v marketingu, tehnična pomoč …Jezeršek – organizator dogodkov, kuhar.Cleangrad – več delovnih mest.Akrapovič – tehnolog pakiranja.Magneti – električar.Lumar – vodja gradbišč (B2B) in (B2C).Roltek – prodajnik. MIK Celje – vzdrževalec, več delovnih mest. Zavas – prodajnik. Avtohiša Vrtač – servisni svetovalec.Star – prevajalec nemščine in francoščine.RLS – planer proizvodnje.Optiprint – podpora prodaji.Špan – vzdrževalec vozil – vulkanizer.Plevnik – elektromonter.Eventus – delavec v veleprodajnem skladišču, vodja programa razsvetljave.   Naslovna fotografija: zajem zaslona   

Tue, 11. Dec 2018 at 18:53

1781 ogledov

Poskusna objava
fdjkljljk fajkfadjlkjfakl faklfadjklfadjklfajklfa fajkfajklfajklfajl

Mon, 12. Nov 2018 at 19:21

1814 ogledov

Javnomnenjska raziskava: Marjanu Šarcu in njegovi LMŠ podpora pada, SLS v parlamentu!
Najnovejša javnomnenjska raziskava razkriva, da Slovenska demokratska stranka glede podpore ostaja trdno v vodstvu, skokovit porast podpore pa je zabeležila tudi Slovenska ljudska stranka, katere vodenje je na nedavnem kongresu prevzel Marjan Podobnik. Skladno z anketo ima desnica 46,8 odstotno podporo, medtem ko levici podpora pada in bi dobila zgolj 39,2 odstotka glasov. vir slike: parsifal in nova24tv vir članka je: http://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-raziskava-sds-ostaja-trdno-v-vodstvu-po-menjavi-vodstva-bi-se-tudi-sls-uvrstila-v-parlament/

Tue, 2. Oct 2018 at 12:07

2795 ogledov

Angleške multikulturne grozote: ugrabljena 15 letna angleška deklica je bila 12 let spolna sužnja pakistanski tolpi
ANGLEŠKE MULTIKULTURNE GROZOTE: 12 LET SPOLNA SUŽNJA, NAREDITI JE MORALA 8 SPLAVOV - POLICIJA PA ZARADI »RASIZMA« NI UKREPALA Preberite si grozljivo zgodbo, o kateri "mainstreamovski" mediji pri nas verjetno ne bodo poročali. Angleško družbo, ki ji že desetletja vladajo liberalne in globalistične stranke pretresa novo dno. Časopisi poročajo o deklici, ki so jo imele pakistanske posiljevalske tolpe zaprto kar 12 let – ob tem je njena družina vedela, kaj se z njo dogaja ter obveščala policijo – ta pa ni odreagirala. Zgodba deklice, zaradi zaščite identitete imenovane Sara, se je začela leta 2005. Sara je najmlajša izmed štirih otrok angleške družine. V tistem času je bila plaha, sramežljiva deklica 15-tih let, ki je hodila v šolo, kjer se je izobraževala, da bo nekoč babica ter bo pomagala ženskam pri porodu. Ko se je nekega dne vrnila iz šole ter zavila v lokalno trgovino, jo je na telefon poklical neznan moški ter ji v severno-britanskem narečju rekel, da se nahaja v črnem avtu pred trgovino ter ima nekaj zanjo. Naivna kot je bila, je odšla k avtu ter ga ubogala tudi, ko je rekel naj se usede, če želi da ji pove, kaj ji je prinesel. Moški je bil star kakih 30 let, ko se je vsedla v avto pa je nemudoma odpeljal. Še danes je vodja posiljevalske tolpe in ga bomo poimenovali Ahmad. Sara se spominja, da je verjetno dobil njeno telefonsko številko na firmi, s katero sta se z bratom malo pred tem peljala s taksijem. Ko sta poklicala taksi, je videla, da jo opazuje moški v črnem avtu, ki naj bi bil taksistov prijatelj ter od njega tudi dobil številko. Ko je Sara videla, kaj se dogaja jo je zgrabila panika. Po pol ure sta prišla do hiše, polne Pakistancev, Ahmed ji je pri priči vzel mobilni telefon ter zlomil SIM kartico. Odpeljal jo je v hišo ter jo zaprl v zatemnjeno sobo, ker je občasno dobila vodo in nekaj hrane. Že naslednjo noč jo je prvič posilil. Starši so o izginotju svoje hčerke takoj obvestili policijo, ki pa je nekaj dni sploh ni želela uvrstiti med pogrešane. Po sedmih dneh, ko je bila zaprta v sobi, je pred vrati zaslišala glas svojega brata, ki jo je iskal. Njena družina je izvedela za hišo s Pakistanci s strani prav tiste taksi firme, od koder je Ahmad dobil njeno številko. Ahmad njenega brata seveda ni spustil v hišo temveč ga je začel tepsti, sama pa se ni upala zakričati, saj so ji člani tolpe zagrozili, da se bodo sicer maščevali njeni družini. Čeprav je bil brat prepričan, da je Sara v hiši ter se ni takoj predal mu tudi sosedje in okoliški prebivalci niso prišli na pomoč. Bali so se namreč povračilnih ukrepov tolpe. Tak način utišanja žrtev naj bi bil sicer v Angliji pogost. Tudi neki drugi deklici - ki so jo azijski migranti posiljevali s pištolo na sencih in naj bi bila posiljena s strani vsaj 100 različnih moških - so grozili, da bodo, če bi poskusila zbežati podstavili bombo v njeno hišo ter namesto nje posilili in ubili njeno mamo. Na ta način so dosegli, da so bile žrtve tudi po več let tiho in se niso bistveno upirale. Njeni starši so obvestili policijo, ter povedali, da sumijo, da se njihova hčerka nahaja v tisti hiši. Ker pa so bili v hiši naseljeni Pakistanci, policija zaradi strahu pred obtožbami o »rasizmu« s strani politike ni odreagirala. Po tem dogodku se je tudi tolpa zbala, da Sare ne bi nenadoma odkrili, zato so jo prepeljali v drugo hišo. Tam je morala biti ves čas oblečena v muslimanska oblačila in pokrita s hijabom ter likati in kuhati članom tolpe. Če se je upirala, so jo pretepli.Občasno je šla lahko ven, kjer pa sta jo spremljala Ahmadova otroka. Meni, da je morala biti pokrita s hijabom deloma tudi zato, da mimoidoči ne bi opazili ran in podplutb po njenem obrazu. Medtem so starši nadaljevali z iskanjem. Nekdo jih je obvestil, da je njihovo hčerko opazil v pakistanski soseski. Ko se je Sara nekoč z Ahmadovima otrokoma nahajala v trgovini, je opazila svojo mamo ter ji instinktivno tekla naproti in jo objela. V tistem trenutku sta bila tam Ahmadova otroka, ki sta jo odvlekla stran. Njena mama se je spominja, da je bila prestrašena, panična ter ji prigovarjala naj nikomur ničesar ne reče. Čez nekaj trenutkov sta starša opazila, da je Saro mimo njiju nekdo peljal z avtomobilom. Tudi o tem dogodku sta obvestila policijo, ki pa ponovno ni želela ukrepati. Sara je povedala, da je bil Ahmad po tem pripetljaju besen ter jo je v avtu najprej do krvi pretepel, nato pa odpeljal v drugo mesto, kjer ni smela odhajati iz hiše. Nekega dne ji je prinesel poročni certifikat, ter ji povedal, da ju je lokalni imam poročil. Sari se zdi, da je bilo to potrebno zato, da bi se Ahmad lahko zaščitil pred oblastmi, češ da se je sama "prostovoljno" poročila z njim. Da bi se mu podrejala, jo je Ahmad prisilil, da je morala vsako jutro použiti 20mg pomirjevalnih drog. Zaradi rednih posiljevanj je kmalu postala noseča, Ahmad pa je zahteval, da splavi, češ da ga otrok »moti, ko jo posiljuje«. Splav v prvem poskusu ni uspel, Sara pa upa, da ji bo bolnišnica nekoč povedala kakšnega spola je bil otrok, saj ga ne more pozabiti. Pravi, da je bila v bolnišnici 24 ur, ter prosila na pomoč. Ena izmed medicinskih sester je naposled zbežala iz sobe ker ob vsem skupaj ni več zdržala. Kar pet od osmih splavov, ki jih je morala narediti je nadziral isti doktor. Mediji se sprašujejo, kako je mogoče, da se take stvari dogajajo v moderni bolnišnici »razvite« države, kot je Anglija in osebje nič ne ukrene? Je imela migrantska tolpa svoje ljudi tudi med bolnišničnim osebjem? Nekega dne ji je Ahmad sporočil, da po islamskem pravu nista več poročena. Kmalu za tem so jo nališpali, ter ji povedali, da se bo znova poročila. Odvlekli so jo na vrt, ki je bil poln povabljenih gostov, tam pa jo je imam poročil z novim neznanim moškim. Medtem, ko se je spodaj še odvijala poročna zabava jo je novi »mož« že odvlekel v sobo ter jo posilil. V vsem tem času je večkrat poskušala pobegniti tolpi, a so jo vsakič ujeli, pretepli in nazaj zaprli v hišo. Nekega dne ji je vendarle uspelo, da je Ahmadu med spanjem ukradla telefon in denar ter poklicala taksi. Voznik je bil belec, domačin, ki jo je med vožnjo ves čas spraševal kaj se dogaja ter če je z njo vse v redu. Odpeljala se je k hiši njenega brata, kjer je že mislila, da so se strahote končale. Ker se je bala povračilnih ukrepov s strani tolpe, ki bi lahko sledili njeni družini, se je kmalu preselila v drug konec Velike Britanije. A tolpa jo je po svoji obveščevalni mreži spet izsledila in posilstva ter pretepi so se nadaljevali. Po posebno hudem pretepu je reagiral sosed, ki je poklical policijo zaradi »domačega nasilja«. V bolnišnici je prigovarjala policiji, da jo imajo zaprto in da je bila ugrabljena – na policiji se je nazadnje le začel postopek, ki pa traja že tri leta in se še danes ni končal. A migrantska tolpa kljub postopku ni odnehala, težave pa je imela tudi na policiji. Muslimanski policist, tudi sam priseljenec iz pakistanske skupnosti je med njenim zaslišanjem izklopil snemalnik. Do danes je bil tudi ta policist zaprt zaradi pedofilije. Sarin primer še danes ni rešen – saj policija ne dobi »dovolj dokazov«, da bi se proti pakistanski tolpi vendarle lahko začeli ukrepi. Sara neverjetno še danes ni popolnoma ubežala tolpi in nad njo ves čas visi nova nevarnost - saj je ob tem, ko je dajala intervju izjavila, da je Ahmad že odkril njeno novo telefonsko številko, njenega novega naslova pa na srečo še ne. Medtem, ko se v isti državi sodno preganja in zapira upokojence, ki na facebooku pišejo »nestrpne« in »anti-imigrantske« komentarje – pa so poslijevalske tolpe očitno nedotakljive. Pred časom smo poročali, da je bil aktivist Tommy Robinson celo aretiran in zaprt zgolj zato, ker je od zunaj snemal stavbo v kateri je potekalo sojenje proti omenjenim tolpam. Kako je to mogoče? Prvi izmed razlogov so narodno-izdajalski globalistični in liberalni politiki, katerim je masovna imigracija v tako močnem interesu, da so pripravljeni nadaljevati tudi preko trupel. Drugi je preprosto narodnostni in kulturni: če v državo uvoziš prebivalce Pakistana – in če se ti prebivalci tudi s pomočjo raznih »anti-rasističnih« in »ne-diskriminatornih« politik prebijejo na pomembne pozicije v policiji, sodstvu, vladi in v bolnišnicah – je jasno, da bodo tudi vse te ustanove sooblikovali tako, da bodo sčasoma delovale po pakistanskih, ne pa po evropskih standardih. https://www.dailymail.co.uk/news/article-6169489/Sarah-repeatedly-raped-twice-forced-marriage-EIGHT-abortions.html

Wed, 11. Jul 2018 at 08:21

2788 ogledov

Zahteva po razveljavitvi izidov državnozborskih volitev z dne 3.6.2018
Pritožnik sem na letošnjih Državno zborskih volitvah z dne 3.6.2018 kandidiral na listi »Kangler in Primc – Združena desnica« v volilnih okrajih  »Ljubljana – Center« in »Ljubljana – Šiška I«.   Dokaz: poročilo DVK   V internetu sem zasledil včerajšnjo objavo prispevka  g. Ferjana Gašperja  »Pred varuhinjo ČP prvič pričal uradni opazovalec volitev in izpovedal ter dokazal hudo kršitev pravil ravnanja z glasovnicami«. Prispevku so v dokaz priložene tudi fotografije neodgovornega ravnanja oz. prenašanja glasovnic v odprtih, t.j. nezapečatenih volilnih skrinjicah, kar je nezaslišana malomarnost. V tej zvezi se avtor tega prispevka tudi sklicuje na poročilo uradnega akreditiranega opazovalca poteka teh volitev (čigar imena v tem prispevku sicer ne navaja). Le ta je neposredno zaznal navedene hude kršitve in o njih tudi poročal Varuhinji človekovih pravic ge. Vlasti Nussdorfer ter z njimi pisno seznanil naslovno Državno volilno komisijo. Po navedbah tega prispevka naj bi navedeni uradni opazovalec že dvakrat naletel na molk naslovnega organa »glede odgovora na to zaznano kršitev neposredno na volišču in pri prenosu«. V dokaz teh popolnoma nedopustnih kršitev, ki omogočajo hudo potvarjanje dejanskih volilnih izidov, so priloženi kopija lastnoročnega zapisa »DVK 101 opazovalca Štebe Tomaža« v Domžalah, Ljubljanska 69, z dne 3.6.2018 ob 20,50« ter kopiji dveh fotografij prenašanja odprtih oz. nezapečatenih volilnih skrinjic.     Dokaz :  navedeni prispevek v kopiji                kopiji navedenih fotografij                kopija lastnoročnega zapisa g. Štebe Tomaža z dne 3.6.2018 ob.20,50 uri   Utemeljeno je seveda mogoče domnevati, da je bilo tovrstnih kršitev še bistveno več. Prav tako je mogoče domnevati, da je bil nadzor nad delom volilnih komisij nedopustno površen in neučinkovit. Manipuliranje z odprtimi volilnimi skrinjicami neposredno izpodbija zaupanje v veljavnost ugotovljenih izidov navedenih volitev. Pri tem je treba pritrditi avtorju navedenega prispevka, da je Ustavno sodišče R Avstrije v letu 2016 že zaradi bistveno manjše napake (slabega lepila pri pečatu) v celoti razveljavilo takratne predsedniške volitve. Hude napake, ki so pri popolnoma odprtem prenašanju volilnih skrinjic pri naših državno zborskih volitvah očitno dokumentirane in ki tudi zbujajo utemeljen dvom v ustrezen nadzor in pravilno strokovno postopanje volilnih odborov na področju celotne države, zahtevajo enako dosledno ravnanje volilne komisije v naši državi.   Na podlagi navedenega predlagam, da naslovna komisija po proučitvi navedenih očitnih kršitev ter očitnih nepravilnosti pri izvajanju ustreznega nadzora nad potekom teh volitev in delom volilnih odborov sprejme sklep, da se izidi navedenih državno zborskih volitev razveljavijo in v ustreznem roku razpišejo ponovne volitve v Državni zbor.   Pritožnik: Ingo Falk Pasch Wallersberg"   P.S.   Pripominjam, da je prenašanje oziroma prevažanje odprtih ali le za silo zalepljenih volilnih skrinjic  - ki bi morale biti s strani pristojnega volilnega odbora na posameznem volišču po končanem glasovanju uradno predpisno zapečatene pred njihovim prenosom oziroma prevozom  do pristojne volilne komisije za ugotavljanje volilnega izida, tam pa prav tako komisijsko zapisniško  odpečatene - tako kapitalna kršitev, da je ponovitev celotne izvedbe volitev  neogibna. Po več kot desetletju in pol deklariranega  družbenega prehoda iz komunistične diktature v  demokratično državno ureditev je več kot skrajni čas, da država s polno odgovornostjo spozna nujnost doslednega spoštovanja  postopkovnih pravil. Volitve danes ne morejo biti več predstava za neuko in pokorno ljudstvo.    Pričujoča zahteva z obrazložitvijo in navedenim komentarjem bo posredovana tudi pristojnim organom EU.

Prijatelji

Marjan PodobnikAleksander Zamudarastko plohlSašo LapLaščan Zlatorog

NAJBOLJ OBISKANO

Še pomnite tovariši ali seznam pohlepa - najbolje plačani slovenski menedžerji leta 2011