Članek
Biološko dinamična metoda pridelovanja hrane - kopriva
Objavljeno May 24, 2014

Koprivov pripravek ureja procese železa.



Pripravek iz velike pekoče koprive zastopa v biodinamiki naše Sonce in ima pri prepariranju kompostov vedno svoje mesto v sredini. »Kopriva je svetovna, neverjetno veliko zna … človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca, saj je v naravi zunaj, v svojem veličastnem notranjem delovanju, svoji notranji organizaciji podobna tistemu, kar je v človeškem organizmu srce,« pravi Rudolf Steiner, ko pri biološko dinamičnih pripravkih govori o koprivi.



KOPRIVOV PRIPRAVEK

Koprivov pripravek ureja procese železa in v svojem delovanju podpira delovanje preparatov iz rmana in kamilice. Gnoju daje sposobnost, da s snovmi in silami dobro gospodari in se prilagodi vsakokratni kulturi. Karakteristika živih organizmov niso snovi, temveč procesi, v katerih snovi opravljajo določene naloge. Življenje snovi za to delo sprejema iz okolja in jih »utrujene« spet odpušča iz nalog. »Ureja procese železa« je torej pojem skrbi zares v procesih živega. Kar torej zmore na primer pripravek iz velike pekoče koprive, je neskončno več, kot si danes predstavljata naša stroka in znanost za njo s svojim snovnim poseganjem v pridelovanje hrane.


  Velika kopriva (znanstveno ime Urtica dioica) je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom. Listi so podolgovati, jajčasti s podaljšanim vrhom, pri spodnjem delu so srčasti, sivozelene barve, spodaj so pokriti z krhkimi dlakami, ki se zapičijo v kožo in spečejo, izločijo strup, ki na koži izzove rdečico in mehurje. Kopriva je zelo razširjena rastlina, ki raste na zapuščenih vrtovih, njivah, vlažnih gozdovih, ob cestah, nasipih in tudi visoko v planinah.<br>
<br>
Kopriva v prKoprivo so uporabljali v prehrani že v starem Egiptu. Egipčani so koprivo kultivirali v povrtnino, od njih so jo v iste namene prevzeli tudi Grki in Rimljani. Hipokrat in Horacij že pišeta o koristnosti uživanja kopriv, Plinij starejši pa celo zapiše, da mlade koprive spomladi dajejo dobro in zdravo hrano telesu in tistega, ki jih uživa, celo leto varujejo pred boleznimi. Za hrano se uporabljajo listi in mladi vršički koprive, nabrane spomladi in pripravljene enako kot špinača. Včasih jih mešajo tudi z drugo zelenjavo ali pa pripravljajo iz njih razne omake, solate in juhe.<br>
<br>
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/16/Brennnessel_1.JPG

Izdelovanje preparata 504, kot ta pripravek še imenujemo, je zelo preprosto.

Na »dan za cvet«, ko iz kozmosa preko planetov dobimo na Zemljo največ svetlobnega etra, porečemo ves nadzemeljski del velike pekoče koprive. Rastlina lahko če cveti in se pripravlja na oblikovanje prvih semen. Ko oveni, jo v svežnju in v jutasti vreči, morda pa grobo narezano in v velikem glinenem cvetličnem loncu, zakopljemo v zemljo. Jama naj bo približno 60 cm globoka, koprive v jami pa obdane z nekaj šote. Preparat je zrel, ko doživi v zemlji vse obraze Sonca enega leta. Po enem letu jo izkopljemo, po potrebi osušimo in spravimo v glineni posodi v našo zakladnico, skrinjo za pripravke, lahko tudi preprosto v zaboj, kjer je preparat 504 z vseh strani obdan z vsaj 7 cm debelim slojem šote.

Kompostni pripravki delujejo kot celota.

Ko uporabimo vseh 6 skupaj. Pripravek iz koprive, ki ga uporabimo 5 malih žličk na 3 m3 komposta, blagodejno in spodbudno deluje na zemljo in rastline tudi, če ga tu in tam v majhnih količinah potresemo po zemlji in vdelamo v tla.

Biodinamiki koprivo tudi sicer veliko uporabljamo. Za preganjanje uši koprive namakamo 24 ur in s to koprivovo vodo tri večere zapored škropimo napadene rastline. Zdravje rastlin krepimo tako, da jih škropimo z močno razredčenim koprivovim čajem; naredimo ga tako, da koprive zrežemo v hladno vodo, zavremo in pustimo pokrite stati nekaj minut. S koprivovim čajem več krat škropljen paradižnik, krompir ali bučke ne dobijo plesni in ne zbolijo za listno gnilobo.



GNOJIVO

če koprive namočimo in pustimo, da  se v vodi popolnoma razkrojijo v gnojevko, jo lahko možno razredčeno in nekaj minut mešano v vodi uporabljamo kot dušično gnojilo. Koprive so najdragocenejša zastirka in krasno gnojilo, če jih še sveže položimo h koreninam ob presajanju sadik na prosto. Sveže koprive so dragocene za naše komposte. Komposti iz kopriv, mešanih z iglicami iglavcev, so izjemni za naše vrtnice in druge trajnice. In pri človeku? Čaj velike pekoče koprive blagodejno vpliva na srce in ožilje. Sok sveže koprive zna pozdraviti najtežje anemije. Kopriva, nabrana okoli Mihelovega, v času, ki nas s številnimi zvezdnimi utrinki spominja na boj nadangela Mihaela z zmajem, ureja procese meteornega železa in kot čaj krepi sposobnost in pripravljenost, da se upremo zlu. »Kopriva je svetovna, neverjetno veliko zna … človeku bi pravzaprav morala rasti okrog srca …«

In ker koprivo res potrebujemo, nam jo narava tako rada in na tako nemogočih mestih ponuja. škoda, da govorici: »Postrezi si vendar!« ne znamo prisluhniti.

Meta Vrhunc

Informacije: 01/754 07 43

www.ajda-vrzdenec.si

Biološko dinamična metoda pridelovanja hrane (8)

Kopriva

Koprivov pripravek ureja procese železa.

Kopriva, pripravljena za izdelavo preparata 504.