Decembra 2016 sem zapisal, da se Slovenija po BDP na prebivalca po pariteti kupne moči  povprečju EU ne približuje več, saj je tako v letu 2014 kot v letu 2015 znašal 83 % povprečja EU (vir). Nov pa je podatek, da je tudi v letu 2016 BDP na prebivalca po pariteti kupne moči znašal 83 % povprečja EU, medtem ko na Češkem znaša že 88 % povprečja EU. (vir)

Tudi dejanska individualna potrošnja na prebivalca v Sloveniji glede na povprečje EU se v letu 2016 ni spremenila glede na leto 2015 in je znašala 75 % povprečja EU. To pomeni, da trošimo (popravljeno za razlike v cenah dobrin v različnih državah članicah EU in nekaterih drugih evropskih državah) 75 % dobrin, kot jih troši povprečno gospodinjstvo v EU, kar pa je, če s temi dobrinami zadovoljimo vse svoje potrebe, tudi ok, ker pretirano potrošništvo tudi ni nekaj pozitivnega.

Ker je nominalna gospodarska rast v letu 2016 v Sloveniji (tj. dvig BDP brez popravka za razliko v ravni cen in brez deljenja na število prebivalcev) znašala 2,5 %, v celi EU pa za 1,9 %, obstajajo naslednji možni razlogi za takšno stanje:

Št. prebivalcev se je povišalo za 2,5 %: 1.1.2016 je bilo v Sloveniji 2.064.188 prebivalcev, 1.1.2017 pa 2.065.895. Št. prebivalcev se je povišalo za 0,0827 %, kar pa je zanemarljivo malo in je rast BDP na prebivalca v primerjavi z rastjo BDP v celoti znižalo za 0,0827 %. Tudi v EU se število prebivalcev povečuje, in sicer v letu 2016 za 0,06 % (vir), torej za 0,02 % manj kot v Sloveniji. Skratka, razlika v rasti prebivalstva med Slovenijo in EU je tako nizka, da ne vpliva na primerjavo med BDP na prebivalca v EU in v Sloveniji.

Visoka inflacija v primerjavi z EU: Tako v EU kot tudi v Sloveniji je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin v letu 2016 znašal 0,6 %, kar pomeni, da je v Sloveniji bila inflacija na ravni povprečja EU (vir)

Razlika v nominalni rasti BDP: V Sloveniji je v letu 2016 rast BDP znašala 2,5 %, v EU (28 držav članic) pa 1,9 % (vir). Skratka, BDP (nominalni) je zrasel v Sloveniji za 0,6 odstotne točke bolj kot v celotni EU, BDP na prebivalca pa le neznatno manj (pozna se na drugi in tretji decimalki, na rezultat na prvi decimalki pa ne vpliva).

Ostanejo le še tečajne razlike med valutami, ki jih uporabljajo v članicah EU, ki niso v evro območju in EUR. Izgleda, kot da so te zaslužne za to, da naš BDP na prebivalca po pariteti kupne moči glede na povprečje EU ne raste, kajti izločil sem vse ostale možne vzroke, vendar pa navedeno pomeni, da vse države članice EU, ki nimajo evra, rastejo nadpovprečno. Ali je to res? Kot prvo, če se omejimo na evroobmočje, je gospodarska rast v evroobmočju v letu 2016 znašala 1,7 %, v državah, ki niso članice evroobmočja, pa je bila gospodarska rast tolikšna, da je celotno gospodarsko rast v EU zvišala na 1,9 %. (vir) Iz navedenega izhaja, da je rast v državah, ki nimajo evra, višja kot v državah, ki imajo evro.