Članek
Digitalni mediji škodijo razvoju otrokovih možgan in povečujejo tveganje za razvoj demence
Objavljeno Jun 19, 2017

Prebral sem knjigo "Digitalna demenca" nemškega raziskovalca možganov http://www.emka.si/digitalna-demenca-kako-spravljamo-sebe-in-svoje-otroke-ob-pamet/PR/2275301?gclid=CMWwybWimNQCFUhfGQodvOwAkg

Knjiga mi je dala misliti!

Računalnik - tako opevana naprava, ki naj bi izboljšala naše izobraževanje, informiranost in življenje na sploh, je za izobraževanje otrok izrazito škodljiva!

Digitalni mediji naj bi, sodeč po informacijah v knjigi Digitalna demenca, ovirali izobraževanje otrok

V knjigi Digitalna demenca je avtor pojasnil, da računalniki in drugi digitalni mediji (televizija, mobitel, radio) ovirajo izobraževanje otrok, kar pomeni, da se otroci zaradi tega slabše učijo kot bi se sicer. Učenje ovirajo na dva načina:

  • otroci ne morejo povezati znakov na zaslonu s stvarmi/pojmi iz življenja. Otroci si nadalje veliko lažje zapomnijo stvari, če pišejo s kredo na navadno tablo, kot pa če pišejo s pisalom na računalniško tablo (občutljivo na dotik). Prav tako se težje učijo računati s premikanjem številk po računalniškem zaslonu ali tipkanjem številk kot s pomočjo lastnih prstov in pisanja na list papirja oz. v zvezek. Podan je tudi primer televizijskega programa za dojenčke, ki so ga starši dali spremljati dojenčku, da bi ga zamotili, ko so imeli druge opravke, pa je dojenček samo še bolj jokal, namesto, da bi v programu užival. Ugotovljeno je bilo, da otrok ne more povezati slike in zvoka, ki prihajata iz dveh različnih krajev. Zvočnik in slika sta si preveč oddaljena in otrok to zazna...
  • nadalje pa otroci večino časa, ko so za elektronskimi napravami, le-teh ne uporabljajo za učenje, ampak za igranje računalniških igric, ki povzročajo zasvojenost (in so celo takšne narave, da jih ne moreš kar takoj prekiniti, ker te v igri sicer čakajo razni penali, ki pa si jih nihče ne želi...).

Digitalni mediji ovirajo socializacijo

Otrok potrebuje za socializacijo, tj. učenje socialnih veščin, norm, ipd., kar vse potrebuje za življenje v družbi, realne stike z realnimi ljudmi, s katerimi mora tudi sodelovati v realnih življenjskih situacijah (ki jih glede na starost lahko razume). Digitalni mediji (med njimi tudi računalnik, mobitel, ...) tega ne omogočajo, ker:

  • otrok ne more povezati tega, kar vidi, sliši ali občuti v teh medijih, z realnim svetom
  • otrok družabna omrežja in internet, pa tudi druge družabne dele digitalnih medijev uporablja za odklop iz realnega sveta - v druženju z ljudmi, ki jih ne pozna iz realnega življenja, postane "alter ego" - spremenjena osebnost, kar pomeni, da se predstavlja kot nekdo čisto drug. V druženju s temi alter egi prihaja tudi do zelo nevarnih situacij, ko drugi alter egi otroka smešijo, sam pa ne ve, kako bi se na to odzval in reče, da bo naredil samomor, trenutek zatem pa na vrata otrokovega doma že potrka reševalna služba, ker je nekdo poklical rešilca. Avtor navaja, da se česa takega v realnem življenju, med realnimi otroki ne bi zgodilo, po lastnih izkušnjah pa vem, da se to lahko pripeti tudi med realnimi otroki, v realnem svetu.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da digitalni mediji škodijo otrokovi socializaciji.

Digitalni mediji primerjani s pedoskopi, ki so uporabljali rentgensko žarčenje

Avtor knjige Digitalna demenca je računalnike, mobitele in druge digitalne medije, ki jih otroci uporabljajo, primerjal s pedoskopi, napravami, ki so jih v prvi polovici 20. stoletja imeli v trgovinah z obutvijo in so uporabljale rentgenske žarke in šele pozneje je bilo ugotovljeno, da so te naprave zaradi rentgenskih žarkov škodljive. P.S.: Ne vem, če so te naprave bile tudi v Jugoslaviji, bile pa so očitno v Nemčiji, od koder je avtor, zato ne vem, če jih kdo izmed vas, bralcev, pozna.

Digitalna demenca

Rdeča nit knjige Digitalna demenca pa je, da slabše, kot se možgani  razvijejo v otroštvu (za kar sta ključna izobraževanje in socializacija), prej v življenju pri osebi nastopi demenca, ki je velik javnozdravstveni problem razvitih držav, kjer ljudje dočakajo visoko starost.