Članek
Samomor v šolah predstavljan kot izhod iz težav
Objavljeno May 09, 2017

V oči mi je padel članek, kjer Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je naslov letošnjega maturitetnega eseja "Samomor kot izhod iz kolesja sistema", ki so ga dijaki zaključnih letnikov srednjih šol pisali pred kratkim, z javnozdravstvenega vidika neprimeren. (vir)

Ob tem sem se spomnil, kako smo se tudi mi pred davnimi 20 leti pri književnosti učili o samomorih in željah po samomorih/smrtih glavnih junakov literarnih del, o katerih smo se učili. V spomin se mi je vtisnila knjiga Tantadruj, kjer je bil glavni junak, Tantadruj, tako nesrečen, da je hotel kar umreti in je povsod iskal način, kako bi umrl. Tudi druga literarna dela so me navdala z močnimi čustvi.

Marsikateri dijak je verjetno pomislil, da je samomor, o katerem se v literarnih delih toliko piše, izhod iz življenjskih težav. In eden moj sošolec je navedeno tudi udejanil. Le dve leti po zaključku srednje šole se je obesil. Bilo mi je grozno, žalosten sem bil in se spomnil, kaj vse smo se glede samomorov učili v srednji šoli. Takrat so bili spomini še sveži.

Danes, 20 let pozneje, pa vidim, da v srednjih šolah ni dosti drugače. Samomor je še vedno tema, o kateri se uči pri književnosti kot obliki izhoda iz težav, v katere je zabredel glavni junak.

Samomor je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem, saj je bila Slovenija leta 2015 na 30. mestu (kar je zelo visoko).  (vir) Vsako leto v Sloveniji samomor naredi približno 400 ljudi, kar pa je 3x več kot je na leto mrtvih v prometnih nesrečah. Slovenija je glede števila samomorov nad svetovnim povprečjem. (vir)

Slovenci smo torej zelo nesrečen narod, kar priča tudi naša zelo slaba uvrstitev na svetovnem indeksu sreče (vir) in res ni potrebe, da se dijake še dodatno uči, kako se lahko s samomorom izkoplje iz težav. To mi namreč deluje kot spodbujanje ljudi, da izhod iz težav iščejo v samomoru. In tega se učijo cele generacije očitno že najmanj zadnjih 25 let (vem, da je bil enak seznam del za književnost in maturo že od vsega začetka mature leta 1995, prej pa so bila potrebna štiri leta, da je prva generacija maturantov prišla do mature...).

Šolniki so na pol pismeni. "Samomor kot izhod iz kolesja sistema?" Tako oblikovan naslov z ?, bi onemogočil proteste. V pripravah na esej se zagotovo niso učili učinkovitih načinov samomora, kot poizkušajo nekateri zlobno zatrjevati, namigovati.

Stoyan, kako lepo si to povedal: Nihče na tem svetu ni bil rojen zato, da bi si skrajšal življenje, ampak zato, da bi v sebi našel smisel svojega življenja.

tovarišico, ali tovariša, ki je predlagal tak naslov maturitetnega eseja bi bilo potrebno samoumoriti. ;) Soroševi hlapci nacisti in fašisti za par evrov delajo vse za izginotje naroda, ki živi v Sloveniji. Nihče na tem svetu ni bil rojen zato, da bi si skrajšal življenje, ampak zato, da bi v sebi našel smisel svojega življenja.

Radmila, poznala sem nekaj ljudi, ki so se ODLOČILI, kot kaže, so načrtovali in izvedli ... ni šlo za trenutek, ko niso mogli več, pač pa za stvar, ki je zorela - in nekateri od teh so imeli ob sebi ljudi, ki so jih podpirali ... razumeli ... vsaj en toliko ... Ni mogoče razumeti. Na eni (skrajni) strani imamo ljudi, ki tako hrepenijo po življenju, pa vseeno umrejo, in na drugi ljudi, ki nočejo živeti ...

Moja sošolka v srednji šoli je naredila samomor.....to nas je vse zelo prizadelo... Nekaj let pozneje sem sanjala njeno dušo v nekem meglenem močvirju...vprašala sem jo: Zakaj si to naredila? Odgovora nisem dobila Samomor nikdar in nikoli ni rešitev nobenega problema......z istim ali podobnim problemom se bo duša morala soočiti tudi v naslednjem življenju, vse dokler ga ne razreši na konstruktiven način.. Potrebno se je pogovarjati z mladostnikom, ki razmišlja o samomoru. Marsikdo ga naredi, ker se nima s kom pogovoriti o svojih težavah in se mu zdi, da iz stiske ni nobenega drugega izhoda. Zdi se mu, da je samomor način končanja notranjega trpljenja, ki ga ne zmore več prenašati. Zato so lahko v pomoč dobri prijatelji s katerimi deli svoje težave in se delno razbremeni, da ne obupa do konca.

AL

@Zim Zelen: Obupanih ne bi bilo manj, če zanje ne bi vedeli, bi pa marsikdo na samomor pomislil pozneje, če ne bi vedel, da je to eden od možnih izhodov iz težav in bi uteho iskal kje drugje (ali pa naredil samomor, ampak je to vsaj nekoliko manj verjetno),... In če bi uteho iskal kje drugje, bi obstajala možnost, da najde rešitev svojih problemov... Smo pa Slovenci tudi zelo nesrečen narod, o čemer bom še pisal... V ZDA ljudje v težavah razmišljajo dosti bolj pozitivno...

Včasih človek ne ve, kako bi kaj rekel ob kakšnih stvareh ... ni besed ... včasih skušamo pojasniti težke stvari, pa se morda bolj zapletemo ... Spominjam se, da je pred leti naredil samomor nek 12-letni fant ... tisti, ki ga je poznal, je rekel, da se je fant rad postavil, češ, jaz si upam to in to in to ... Je bil tudi samomor predvsem tak "pogum"? Precej mojih bližnjih je že odšlo na tak način ... recimo, da so hoteli. Ampak kdo ve, ali so res hoteli. Kako otrokom povedati o vrednosti življenja? Po moje je potrebno ob samomoru ločiti dvoje: da ne podpiramo samomora, hkrati pa, da ne sodimo človeku, ki je to storil ali skušal storiti.

Popravljam zmeden zapis #2 "Ali bi bilo obupanih kaj manj, če zanje nebi vedeli?" (briši zmedo, prosim:)

Ali bi bilo obupanih bilo kaj manj, zanje nebi vedeli?

Dva moja sošolca sta naredila samomor. Pa nas je bilo v generaciji tam 60 do 90. In potem naši otroci delajo maturo na to temo.