Danes je dan upora proti okupatorju. Na ta dan praznujemo ustanovitev protiimperialistične fronte 27.4.1941, 19 dni po nemškem, italijanskem in madžarskem napadu na Jugoslavijo, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilna fronta. (vir)

Skratka, šlo naj bi za organizacijo, ki naj bi Slovenijo osvobodila izpod jarma imperialističnih sil, natančneje, izpod okupatorjev, ki so okupirali Slovenijo v času 2. svetovne vojne: Nemčije, Italije in Madžarske.

Vprašanje je, ali je šlo pri ustanovitvi osvobodilne fronte, ki jo praznujemo 27.4., res za upor proti okupatorju ali je šlo le zato, da smo enega okupatorja zamenjali z drugim. Dejstva v obliki 10-dnevne vojne ob osamosvojitvi Slovenije konec junija in na začetku julija 1991 in mnogo bolj krvavi vojni na območju Hrvaške, BiH in Kosova ob razpadanju Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), ki je nastala po 2. svetovni vojni po zaslugi Osvobodilne fronte, pričajo o tem, da leta 1945, ko se je 2. svetovna vojna končala, nismo bili zares osvobojeni okupatorjev. Če bi bila Slovenija v SFRJ enakopravna republika, do navedene vojne vsaj na ozemlju tedanje Socialistične republike Slovenije ne bi prišlo. Navedeno priča o tem, da smo bili v Sloveniji pod kontrolo in grožnjami Beograda, glavnega mesta SFRJ, kar pomeni, da smo bili okupirani.

Da je miren razhod dveh pokrajin oz. republik znotraj federativne države mogoč, priča razpad Češkoslovaške - Češka in Slovaška sta se po koncu socialističnega ekonomskega in političnega sistema razšli povsem mirno, brez kakršnegakoli nasilja, kaj šele vojne. To se je zgodilo 1.1.1993. Dokler pa je bila Češkoslovaška pod rusko okupacijo, pa navedeno ni bilo možno (primer spodletelega poskusa osamosvojitve Češke 1968). (vir)

Iz sodobnega časa pa si poglejte Brexit! V Veliki Britaniji so na referendumu sklenili, da se bodo odcepili od Evropske unije (EU). Zdaj ves postopek odcepitve poteka mirno, brez groženj s silo, brež groženj z vojaškim spopadom, brez ogrožanja varnosti. Zato v primeru članstva v EU ne moremo govoriti o okupaciji, ampak o uniji enakopravnih držav - držav članic (ki jih je trenutno, do izteka brexita in do vključitve novih držav članic, še vedno 28).

Po 2. svetovni vojni smo le zamenjali imperialističnega okupatorja z drugim

Skratka, Slovenija (tedaj Socialistična republika Slovenija) je bila v času, ko je bila v SFRJ, okupirana. Najprej, od 1945 do 1948, je bila Jugoslavija še pod oblastjo Sovjetske zveze s Stalinom na čelu in se je morala obnašati tako, kot je zahtevalo vodstvo v Sovjetski zvezi (na zemljevidu je bila del Jugoslavije, ki je bila kao neodvisna država), kar pomeni, da gre za obliko okupacije. (vir) K temu priča tudi gradnja socializma po sovjetskem vzoru. (vir) Sovjetska zveza je imela tedaj oblast nad vsemi socialističnimi državami, od Vzhodne Nemčije na skrajnem zahodu do Severne Koreje na skrajnem vzhodu ter enklave drugod po svetu (Kuba npr.). Skratka, bila je imperialistična velesila, imperij. Skratka tisto, proti čemur se naj bi, po imenu sodeč, borila fronta, ki je bila ustanovljena 27.4.1941! 

Prav tako od organizacije, ki naj bi državo osvobodila, ne bi pričakovali krvavega obračuna s političnimi nasprotniki po vojni. (vir)

Po razhodu s Stalinom do smrti Josipa Broza Tita diskriminacija Slovenije nasproti manj razvitim republikam

Od leta 1948 do 1980 je bila Socialistična republika Slovenija kot ena izmed šestih federativnih republik pod kontrolo političnega vodstva v Beogradu - glavnem mestu tedanje SFRJ. Tudi v tem obdobju ni šlo brez diskriminatornih praks do Slovenije (manj razvite republike od Slovenije so npr. imele v prvi petletki prednost pri razvojnih sredstvih). (vir) Še večje težave pa so se začele po smrti Josipa Broza Tita leta 1980.

Po Titovi smrti: poskusi raznarodovanja, diskriminacije in naposled krvava državljanska vojna

V 80-ih letih, po Titovi smrti, pa se je začelo to, zaradi česar lahko rečemo, da smo bili v SFRJ okupirani:

• poskus, da bi v šolski sistem uvedli, da bi bilo Sloveniji in slovenski kulturi namenjenega toliko časa, kot je Slovenija predstavljala v tedanji Jugoslaviji (tj. "skupna jedra") - leta 1983 -  (kar pomeni, da bi se v slovenskih šolah pretežno učili o južnejših republikah, o Sloveniji pa zelo malo) (vir) Navedeno lahko razumem kot poskus raznarodovanja s strani Srbov (ravno poskus raznarodovanja pa je ena tistih stvari, ki se jim je Osvobodilna fronta leta 1941 uprla.
• poskus večje centralizacije Jugoslavije (vir)
• mitingi resnice in solidarnosti z rušenjem pokrajinskih in republiških oblasti in poskus tudi v Sloveniji (vir)
• velikosrbski nacionalizem, ki je ogrožal prav vse ostale narode v Jugoslaviji, tudi Slovence
• naposled pa še krvava državljanska vojna z etničnim čiščenjem (v obliki pokolov in izgonov) - začetki že konec 80-ih let. (vir)

Kdaj smo se torej dejansko uprli okupatorju?

Okupatorju smo se zares uprli v času osamosvajanja Slovenije. Proces osamosvajanja se je začel leta 1987 s 57. številko Nove revije, nadaljeval s plebiscitom 23.12.1990 in dosegel vrhunec v času slovenske osamosvojitvene vojne, ki je trajala od 26.6.1991 do 7.7.1991 (vir) (vir) Po navedeni vojni se je Slovenija zares osamosvojila in postala samostojna, suverena država. Kot sem že zgoraj navedel, članstvo Slovenije v EU ne pomeni okupacije, saj so spoštovane vse človekove pravice, integriteta Slovenije kot države članice in pravico imamo iz EU tudi izstopiti - brez strahu, da kdo vojaško intervenira. Denarne konsekvence (konec pravic iz EU skladov npr.) niso isto, kot če na območju države, ker se ta želi ubraniti raznarodovanju ali se želi osamosvojiti zaradi mednacionalnih trenj, izbruhne krvava morija, v kateri umirajo nedolžni civilisti in izginjajo cela ljudstva.

Kdaj bi morali praznovati dan upora proti okupatorju?

Skratka, dan upora proti okupatorju bi morali praznovati 26.6., dan po dnevu državnosti (ki pade na 25.6.), ali pa 23.12., na obletnico plebiscita, ko se je slovensko ljudstvo odločilo za osamosvojitev od vse bolj agresivne Jugoslavije. Lahko pa tudi na datum, ko se je sredi osemdesetih let 20. stoletja začel proces slovenskega osamosvajanja. Lahko pa tudi dan izida 57. številke Nove revije, tj. dan, ko se je proces osamosvajanja dejansko začel.