Članek
BDP povišal za 2,5 % ob krčenju gradbeništva in neprilikah v kmetijstvu
Objavljeno Mar 01, 2017

Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije se je v četrtem četrtletju 2016 glede na isto četrtletje 2015 realno povišal za 2,7 %. V letu 2016 pa se je BDP glede na leto 2015 realno povišal za 2,5 %. (vir)

Navedeno pa je treba tudi pravilno tolmačiti, kajti navedeno ne pomeni, da se je blaginja za vse povišala enako, tj. za 2,5 %.

BDP je vsota vseh v gospodarstvu v določenem obdobju proizvedenih blaga in storitev, ovrednotenih denarno (v katerikoli valuti).

Rast BDP pa je sprememba  obseba v določenem obdobju proizvedenih blaga in storitev, ovrednotenih denarno, pri čemer niti ni nujno, da se poveča proizvodnja vseh vrst blaga in storitev enako - proizvodnja nekaterih lahko pade, proizvodnja drugih pa se lahko poveča bistveno bolj, kot znaša rast BDP.

Najbolj se je najbolj povišala dodana vrednost v industriji

Pogled na podrobnejše kazalce nam pove, da:je dodana vrednost v letu 2016 najbolj porasla v predelovalnih dejavnostih (industrija), in sicer za 6,5 %, najbolj pa je upadla v gradbeništvu (za 12,3 %) in v kmetijstvu (za 1,2 %, pri čemer v kmetijstvu izstopa drugo četrtletje 2016, čemur verjetno botrujejo vremenske neprilike v navedenem obdobju - več tukaj: vir). Za gradbeništvo pa je bilo izrazito neugodno celotno prvo polletje 2016.

Dodana vrednost je tisti del vrednosti prodanih blaga in storitev, ki predstavljajo novo vrednost in štejejo v BDP. Tj. razlika med prodajno ceno proizvodov in nabavno ceno materiala oz. polizdelkov, zmanjšano tudi za subvencije, dotacije, kompenzacije, odpise vrednosti (razen amortizacije), povečano pa za vse davke, prispevke, carine, najemnine in druge stroške, ki so v bistvu dohodki (npr. študentsko delo spada med stroške storitev, a vsebinsko so to dohodki študentov od dela,...)... Porabljen material se šteje v dodano vrednost pri proizvajalcu materiala - če je v državi, šteje tudi ta v BDP države, če je pa bil proizveden v tujini in ga je proizvajalec uvozil oz. pridobil iz druge članice EU, pa šteje v uvoz. 

Iz navedenega je mogoče sklepati, da je najmanj prostora za povišanje dohodka v letu 2016 v panogah gradbeništva in kmetijstva (tu bi bilo potrebno, če ne bi želeli imeti izgube, celo znižati plače), največ pa v panogi predelovalnih dejavnosti (klasični industriji).

Ne moremo trditi, da so se dohodki zaposlenih povišali za 2,5 %

Ker še ni podatkov o dohodkovni strukturi sprememb BDP, ne morem trditi, da so se za toliko kot se je povišal BDP, povišali tudi dohodki zaposlenih. Odprta namreč ostaja možnost, da so se povišali predvsem dohodki podjetij in lastnikov podjetij (tj. neto poslovni presežek) in samostojnih podjetnikov (neto raznovrstni dohodek).

Pozitivna rast bruto investicij zahvaljujoč povečanju zalog

Bruto investicije so se v letu 2016 sicer povišale za 1,0 %, a le zaradi povečanja zalog proizvodov in vrednostnih predmetov pri podjetjih (za 0,8 %), medtem ko so se dejanske bruto investicije v osnovna sredstva (nepremičnine, opremo) realno zmanjšale za 3,1 %, neto investicije (bruto investicije, očiščene stroškov amortizacije - obrabe osnovnih sredstev- zgradb, strojev, infrastrukture) pa še bolj. So se pa bruto investicije v stroje in opremo v letu 2016 povišale za 9,4 %, bruto investicije v gradbene objekte pa so se zmanjšale za 6,8 %).

Negativna rast bruto investicij v zgradbe in gradbeništva pomenijo povečevanje brezposelnosti gradbincev, čeprav brezposelnost pada

Že pred časom sem pisal o nevarnosti negativnih neto investicij, ki so gospodarska stvarnost v Sloveniji vsaj zadnjih nekaj let (vir) s tem, da takrat še ni bilo niti posrednega podatka za leto 2016. Zdaj lahko posredno trdim, da se je tudi v letu 2016 zmanjšala vrednost osnovnih sredstev v gospodarstvu - sredstva počasi, a vztrajno zastarevajo. Vendar pa so se bruto investicije v stroje in opremo močno povišale, kar pomeni, da na področju strojev in opreme verjetno ne moremo več govoriti o negativnih neto investicijah, medtem ko so se bruto investicije v gradbene objekte zmanjšale, vendar pa navedeno zaradi dolgoročnejše uporabe gradbenih objektov ne more biti takšen problem, če so le-te za nekaj let nižje. Predstavlja pa težavo gradbenim podjetjem, saj so prisiljena odpuščati, zaposlenim v gradbeništvu, ki se jim ali znižajo plače (če je to izvdeljivo) ali pa pristanejo na cesti oz. brez dela (če so samostojni podjetniki) in iskalcem zaposlitve na področju gradbeništva, saj ne dobijo dela (čeprav povsod drugod brezposelnost lepo pada že vse leto).