Oseba, ki si je poškodovala koleno, je bila šest mesecev na bolniški zaradi čakanja na magnetno resonanco, artroskopijo in na koncu še fizioterapijo. Zakaj? Ker so sredstva za navedeno omejena. Omejena s planom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, koliko jih bo kril v določenem letu. Dodatno pa so omejena zaradi - ne boste verjeli - varčevanja! Več si lahko preberete tukaj: http://www.zurnal24.si/placevali-so-mu-bolnisko-da-je-lahko-cakal-clanek-283423

Ko je bila oseba na bolniški, je:

• prvih 30 delovnih dni stroške bolniške kril delodajalec iz svojih sredstev, bolniška je znašala manj kot 100 % njegove plače (razen, če gre za poškodbo pri delu, kar pa iz zgoraj navedenega prispevka ni razvidno). To pomeni tudi sorazmerno manj plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in s tem nižje prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vendar pa ta del ne bi bil sporen, če bi v tem času bilo zdravljenje zaključeno in po strokovnih merilih bi v 6 tednih (30 delovnih dni) moralo biti zaključeno, ker sicer posledice poškodbe lahko ostanejo trajne.
• od 31. delovnega dne dalje je bolniško izplačeval zavod za zdravstveno zavarovanje. Vsak mesec določen del bruto plače osebe, ki je bila na bolniški + delodajalčevi prispevki za obvezno pokojninsko, zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo. In to skupaj 4 mesece in pol. V tem času je, po zapisu v zgoraj navedenem viru sodeč, ZZZS porabil 4x toliko sredstev kot jih je porabil za artroskopijo. Verjetno bi z navedenimi sredstvi lahko pokril tudi stroške magnetne resonance in fizioterapije.
• od poškodbe minilo že toliko časa, da je, če že izid zdravljenja ni bil vprašljiv, bilo za zdravljenje potrebnega dosti več časa, kot bi, če bi bila diagnostika (magnetna resonanca) opravljena takoj in takoj nato začeto zdravljenje (artroskopija in nato fizioterapija). To pa pomeni še dodatne stroške za ZZZS.

Skratka, s takšnim centralnim planiranjem, kot ga ima ZZZS, ZZZS ne le, da ne prihrani nič, pač pa ima tudi višje stroške kot bi jih imel, če bi omogočil zdravljenje takoj, ko je to potrebno, ne pa, da ljudi pošlje na bolniško, da čakajo (kar je velika neumnost). Res je, da so zaradi takšnega planiranja prihranki na stroškovnih mestih oz. kontih izdatkov za zdravstvene storitve, so pa zato večji stroški na kontih izdatkov za boleznine ter manjši prihodki iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje (prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga ZZZS od boleznin plačuje sam sebi, ne bi smeli šteti kot prihodek ZZZS, saj gre le za napihovanje bilance ob enakem končnem rezultatu (če zanemarimo stroške plačilnega prometa).