Republika Slovenija bo iz državnega proračuna zaradi nedovoljenih pogovorov med nekdanjim slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in  zastopnico pred sodiščem Simono Drenik, s čimer je kršila pravila arbitraže, na podlagi delne razsodbe arbitražnega sodišča, morala plačati dodatnih 800.000 EUR dodatnih stroškov sodišča, ki so nastali z navedenim dejanjem. (vir)

Kdo bo za to odgovarjal?

Sprašujem se, kdo bo za vse to odgovarjal. V medijih za Jerneja Sekolca ni navedbe, da bi bil kakorkoli kaznovan, za Simono Drenik pa je navedba v Delu, da je bila premeščena z Ministrstva za zunanje zadeve na Ministrstvo za pravosodje, vendar pa iz članka veje, da je premestitev zanjo pozitivna, predstavljena je kot nadaljevanje kariere, in ni kaznovalne narave. Da bi bila premestitev kaznovalne narave, zanika tudi zunanji minister Karl Erjavec. (vir) Skratka, če je verjeti zgoraj navedenemu, se obema ni skrivil niti las. Res pa je, da ni nujno, da pridejo vsi sodni postopki v javnost, čeprav ima v navedenem primeru javnost verjetno pravico vedeti, kdo in kako je odgovarjal.

Odgovarjal ni niti minister za zunanje zadeve

Odgovarjal ni niti minister za zunanje zadeve, Karl Erjavec. V okviru interpelacije marca 2016 mu je bilo med drugimi očitano, da je soodgovoren za nastalo situacijo v zvezi z arbitražo, a ga je koalicija uspešno zaščitila. (vir)

Odgovarjali bomo vsi davkoplačevalci, pa tudi skupine, na katerih se varčuje

Tako da bomo odgovarjali vsi davkoplačevalci, in sicer, če ostane pri znesku 800.000 EUR, v višini 0,40 EUR na prebivalca. Prav tako zaradi plačanih dodatnih stroškov postopka ne bo sredstev za druge, bolj koristne namene, kot so preplastitve in izboljšanje kakovosti državnih cest, dodatek za delovno uspešnost javnih uslužbencev, zdravstvo,... Prav tako bo zaradi navedeenga proračunski primanjkljaj za 800.000 EUR višji, kot bi bil sicer. Ali je treba tega?  

Izdatek sicer ni velik, ampak

Izdatek 800.000 EUR se morda komu med vas morda ne zdi velik, vendar pa je treba gledati na vzrok plačila navedenega zneska. Tako smo lansko leto že plačali stroške zaradi izgubljene tožbe proti Hrvatski Elektroprivredi zaradi ustavitve Nuklearne elektrarne Krško, plačati bo treba deviznim varčevalcem, verjetno pa tudi odškodnine zaradi izbrisa podrejenih obveznic. Vsi ti izdatki so precej višji od dodatnih stroškov postopka pred arbitražnim sodiščem, imajo pa en skupni imenovalec: malomarnost.

Malomarnost

Opredelitev malomarnosti iz 26. člena Kazenskega zakonika RS (KZ-1): Malomarnost je, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost). (vir)

V primeru nedovoljenih pogovorov vsekakor gre za malomarnost, saj:

• Ker je bilo gradivo, ki se je nanašalo na arbitražo, označeno s stopnjo zaupnosti, so bili pogovori o njem na način, kot sta jih izvajala Jernej Sekolec in Simona Drenik, prepovedani.
• Obe zgoraj navedeni osebi, ki sta se nedovoljeno pogovarjali, sta lahko in tudi morali vedeti, da so pogovori prepovedani, saj je bilo vse, kar se je nanašalo na arbitražo, označeno s stopnjo zaupnosti.