Prometna varnost v Sloveniji je zelo slaba. Skoraj vsak dan so v medijih poročila o mrtvih na slovenskih cestah. Še mnogo več pa je prometnih nesreč z materialno škodo in prometnih nesreč s poškodovanimi udeleženci v prometu.

Če pogledam ven, na cesto, se niti več ne čudim, da je tako. Hitrostnih omejitev ne upošteva skoraj nihče. Tudi vozniki tovornjakov in avtobusov ne. Tako sem že nekajkrat vozil po ovinkasti cesti za tovornjakom, ki je vozil več kot 90 km/h. Sprašujem se, ali splošna omejitev hitrosti zunaj naselja (90 km/h) za tovornjake ne velja več?

Pred prehodi za pešce naj bi bilo obvezno ustaviti, če na pločniku pred njim stojijo pešci. Vsaj tako so vsaj mene učili v avtošoli. A praksa je povsem drugačna. Občutek imam, da je ustavitev pred prehodom za pešce prostovoljna odločitev vsakega voznika, ki vozi po cesti, hoja čez prehod za pešce pa ruska ruleta.

Tudi ceste same so v žalostnem stanju. Mnogo državnih cest je v slabem ali zelo slabem stanju, ker država ni imela in očitno še vedno nima denarja za njihovo vzdrževanje. Premnoge ceste so pa bile že tako skonstruirane, da so manj primerne za sodobna vozila, ki so širša kot nekoč. Tako se na mnogih cestnih odsekih ni mogoče izogniti trčenju dveh tovornjakov, pri čemer največkrat trpi le pločevina (npr. tovornjak odbije ogledalo drugemu tovornjaku), v nekaterih (premnogih!) primerih pa pride tudi do tragičnih posledic.

Predvsem pa po večini slovenskih cest (razen avtocest in hitrih cest) ni mogoče varno voziti 90 km/h, kolikor je splošna omejitev hitrosti na naših cestah, saj so polne ovinkov, udarnih jam in kot sem že zgoraj navedel, preozke. A kljub temu je voznikom prepuščeno, da sami presodijo, kako hitro bodo vozili po njih - prometnih znakov namreč ni, kar pomeni, da tudi policisti ne morejo kaznovati kaskaderja, ki v zelo oster ovinek, skozi katerega je mogoče varno peljati npr. 60 km/h, prileti z 89 km/h in posledično zleti s ceste. Ker pa so naši vozniki v veliki večini kaskaderji in zasvojenci z adrenalinom, vozijo po njih tudi več kot 90 km/h in tragični nesreči se ni mogoče več izogniti. Nesreča namreč nikoli ne počiva.

 Medtem, ko na mnogih kritičnih odsekih prometni znaki, ki bi omejevali hitrost na neko normalno mero, manjkajo, pa se drugod bohotijo prometni znaki, ki jih ne bi bilo treba.

Npr. na magistralni cesti med Boštanjem in Krškim je izven naselja Log v smeri proti Krškemu pred betonarno, ki že dolgo ne posluje več in služi le še kot "kulturni spomenik", hitrost omejena na 60 km/h. Zakaj, ne vem. Naprej, v levem ovinku, kjer bi hitrost lahko omejili na 80 km/h, saj ga je težko zvoziti z 90 km/h (razen, če si kaskader), pa navedena omejitev 60 km/h ne velja več in vozniku je prepuščeno, kako hitro bo vozil. Prav tako je na odseku med Artom in Pijavškim hud ovinek, ki ga ni mogoče zvoziti z več kot 60 km/h, a prometnega znaka, ki bi omejeval hitrost, tam ni. To je samo en primer nesmislov na naših cestah.

Večkrat sem že bral, kako je v Sloveniji vse preveč prometnih znakov. A če pridem v Avstrijo, so tam s prometnimi znaki omejene hitrosti na skoraj vseh cestah v naselju in izven naselja, pa tudi na avtocestah. Po ovinkasti cesti zunaj naselja je tako hitrost omejena na logičnih 70 km/h, s katerimi lahko normalen, povprečen voznik varno vozi. Če takšnih prometnih znakov ne bi bilo, bi lahko po navadnih cestah zunaj naselja vozili s 100 km/h (kar bi pasalo tudi marsikateremu slovenskemu vozniku). A začuda se vozniki, tudi tisti s slovenskimi registrskimi tablicami, v Avstriji predpisov držijo in ne jamrajo, da je prometnih znakov preveč. (vir: https://www.amzs.si/na-poti/omejitve-hitrosti-po-evropi)

Pa tudi stacionarni radarji, proti katerim so pred leti v Mariboru zagnali vik in krik, so v Avstriji in v Nemčiji, pa še kje drugje, nekaj normalnega. V Klagenfurtu je lep stacionarni radar takoj ob vstopu v mesto s strani Ljubelja. A nihče nima nič proti njemu - hitrost omejijo na 50 km/h, kolikor znaša omejitev tam in tako poskrbijo za varnost v prometu. Zakaj? Ker tam vedo, da je varnost v prometu pomembnejša od hitrosti prihoda na cilj.

Da so naši vozniki kaskaderji in da izgovor, da se jim mudi, ne drži, priča dejstvo, da v Sloveniji povsod drugod, razen v prometu, potekajo stvari precej počasneje in mirneje. Opažam namreč, da so ljudje zunaj prometa precej bolj ležerni in sproščeni kot v avtomobilih, kjer postanejo pravi kaskaderji, kjer se jim mudi, kot da so na nujni vožnji, kot da bodo, če pridejo sekundo prepozno, zamudili ključen dogodek njihovega življenja. Še zlasti to velja za motoriste, ki vozijo motorna kolesa, za katera že dalj časa opažam, da niso toliko namenjena prevozu kot razkazovanju.