Pisal sem o tem, da je Slovenija ekonomsko svobodna kot Surinam. (vir)
Kakšna država pa je Surinam?
Splošna dejstva
Zastava Surinama:
Lega Surinama na svetovnem zemljevidu:
Surinam je najmanjša država Južne Amerike, tako po površini kot prebivalstvu. Leži na severovzhodni obali Južne Amerike.
Na zahodu meji na Gvajano, na vzhodu na Francosko Gvajano, na jugu pa na Brazilijo.
Ima karibsko kulturo.
Uradni jezik je nizozemščina.
Ima približno 566000 prebivalcev, od katerih večina živi v glavnem mestu Paramaribo in njegovi okolici.
Obsega 163822 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je 8x večja od Slovenije.
Nominalni bruto domači proizvod na prebivalca je leta 2014 znašal 9583 USD na prebivalca.
Bruto domači proizvod po pariteti kupne moči na prebivalca je leta 2014 znašal 16623 internacionalnih dolarjev na prebivalca.
Zgodovina Surinama
Območje je v kolonialnih časih, ki so se začeli v 16. stoletju, najprej pripadalo Angležem, po dolgotrajnem sporu med Angleži in Nizozemci pa je območje pripadlo Nizozemcem in se imenovalo Nizozemska Gvajana ali Surinam. Država se je osamosvojila 25.11.1975. Na plantažah so delali sužnji.
Naravnogeografske značilnosti
Državo lahko razdelimo v več glavnih geografskih regij. Severno nižinsko obalno območje (nekako nad črto Albina-Paranam-Wageningen) je bilo kultivirano in večina prebivalstva živi tu. Južni del sestavljajo tropski deževni gozdovi in redko naseljena savana ob meji z Brazilijo, ki obsegajo 80 % surinamske kopenske površine.
Dve največji gorski verigi sta Bakhuys Mountains in Van Asch Van Wijck Mountains. Julianatop je najvišji vrh v državi s 1,286 metri (4,219 ft) nad morsko gladino. Druge gore so: Tafelberg z 1,026 metri (3,366 ft), Mount Kasikasima z 718 metri (2,356 ft), Goliathberg z 358 metri (1,175 ft) in Voltzberg z 240 metri (790 ft).
Država leži v tropskem pasu. Temperature se med letom ne spreminjajo veliko. Relativna vlažnost znaša med 80 % in 90 %. Povprečna temperatura znaša med 29 in 34 stopinj celzija. Zaradi velike vlažnosti lahko človek občuti za 6 stopinj večjo vročino kot je v resnici. Območje ima dve deževni dobi - od aprila do avgusta in od novembra do februarja. Podnebje ob severni obali je vlažno tropsko, v večjem delu notranjosti je monsunsko (kar pomeni, da so deževne dobe zelo vlažne, sušne dobe pa ne tako suhe kot v savanskem pasu, prav tako pa je tudi razlika v temperaturah med sušno in deževno dobo manjša kot v savanskem pasu (vir)). Na skrajnem jugovzhodu države, ob brazilski in gvajanski meji, pa je območje savanskega podnebja.
V Surinamu je Central Suriname Nature Reserve, največji surinamski narodni park, ki je na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine. Znan je po svojem neokrnjenem gozdu in biodiverziteti. V Surinamu je še več drugih nacionalnih parkov: Galibi National Reserve, Coppename Manding National Park in Wia Wia National Reserve ob obali; Brownsberg Nature Park, Raleighvallen/Voltzeberg Natural Reserve, Tafelberg Nature Reserve, and Eilerts de Haan Nature Park v centralnem Surinamu; in Sipaliwani Nature Reserve na meji z Brazilijo. V celoti 16 % ozemlja Surinama pokrivajo nacionalni parki in jezera, povzeto po podatkih UNEP World Conservation Monitoring Centre.
Družbenogeografske značilnosti
Država je razdeljena v 10 administrativnih distriktov, ki jih vodi komisionar, ki ga postavi predsednik, ki ima tudi pristojnost odstavitve komisionarja. Slika, ki prikazuje administrativne distrikte Surinama:
Največji distrikt se nahaja na jugu Surinama, kjer se nahajajo redko naseljeni deževni tropski pragozdovi in savane, majhni distrikti pa so ob obali, kjer je tudi gostota poselitve največja.
Surinam se nadalje deli na 62 resortov.
Surinamska demokracija je pridobila nekaj moči po turbulentnih 90-ih letih. V tem času je tudi ekonomija postala bolj diverzificirana in manj odvisna od nizozemske finančne pmoči. Pridobivanje boksita je še vedno najpomembnejši vir prihodkov. Odkritje nafte in zlata sta dodala precej k surnamski ekonomski neodvisnosti. Kmetijstvo, predvsem riž in banane, ostaja močna komponenta ekonomije. Ekoturizem prinaša nove ekonomske možnosti. Ve kot 80 % surinamskega kopnega sestavljajo neokrnjeni tropski deževni gozdovi. Z ustanovitvijo Central Suriname Nature Reserve leta 1998 je Surinam signaliziral svojo usmeritev k ohranjanju tega dragocenega resursa. Central Suriname Nature Reserve je postal del UNESCO-ve svetovne dediščine leta 2000.
V ekonomiji Surinama prevladuje boksitna industrija, ki predstavlja 15 % BDP in 70 % izvoznih prejemkov. Drugi glavni izvozni proizvodi so riž, banane in morski rakci. Surinam je nedavno začel izkoriščati svoje obsežne rezerve nafte in zlata. Četrtina prebivalstva dela v kmetijskem sektorju. Surinamska ekonomija je zelo odvisna od trgovanja, njegovi najpomembnejši trgovinski partnerji so Nizozemska, Združene države Amerike, Kanada in karibske države, predvsem Trinidad in Tobago in otoki nekdanjih Nizozemskih Antilov.
Po pridobitvi moči jeseni 1996 je Wijdenboscheva vlada konala strukturno prilagoditveni program prejšnje vlade, češ da je nepošten do revnejših slojev družbe. Davčni prihodki so se zmanjšali, ko so stari davki prenehali veljati, novih davčnih alternativ pa vlada ni uspela vpeljati. Konec leta 1997 je bilo razdeljevanje novih nizozemskih razvojnih sredstev zamrznjeno, ker so se surinamski odnosi z Nizozemsko poslabšali. Ekonomska rast se je ustavila leta 1998, z upadom rudarjenja, gradbeništva in infrastrukturnega sektorja. Prekomerna državna poraba, slabo pobiranje davkov, napihnjena javna uprava in zmanjšana zunanja pomoč so leta 1999 prispevali k proračunskemu deficitu, ocenjenem na 11 % BDP. Vlada je želela pokriti deficit z monetarno ekspanzijo, kar je povzročilo veliko povečanje inflacije. V Surinamu traja dlje, da registriraš novo podjetje kot kjerkoli drugje na svetu (694 dni oz. približno 99 tednov).
Sep 23, 2016