Prebral sem objavo Ane Kos o pomembnosti očeta za vzgojo otroka (vir) in se zamislil.

Oče je za vzgojo otroka bistveno bolj pomemben kot sem doslej videl v realnosti slovenske družbe. Otroci, ki odraščajo brez očeta, imajo veliko večjo možnost, da postanejo nasilneži, kriminalci, tolpaši (gangsterji), narkomani (uživalci drog) in samomorilci... Skoraj vsi pripadniki tolp v ZDA so sodeč po raziskavi odraščali brez očeta. (vir) 

Toda pri nas v Sloveniji se veliko žensk odloča živeti samih z otrokom in same skrbeti zanje. Zakaj? Marsikdaj je vzrok družinsko nasilje s strani očeta, pa tudi indiferentnost očeta do otrok. Pri vzgoji otrok so matere same. Samohranilstvo pa ne le, da oteži materialni in socialni položaj matere, ampak sodeč po zgornjem prispevku tudi oteži vzgojo otrok in močno poveča nevarnost, da otroci pristanejo v kriminalu, drogah ali pa, da naredijo samomor (slednje je pri nas v Sloveniji še posebej pereč problem, saj smo v samem svetovnem vrhu po številu samomorov na x prebivalcev (x - naravno število večje od 0)) in smo tudi sicer zelo nesrečni (vir).

Tudi v družinah, kjer očetje in matere sicer živijo skupaj, je vprašanje, v kolikšni meri je oče prisoten pri vzgoji otrok. Obstajajo družine, kjer je oče ves dan v službi, dopoldne v svoji redni službi, popoldne pa bodisi fuša (dela na črno), bodisi ima kakšno legalno (obdavčeno po predpisih) popoldansko obrt ali pa gradi oz. dograjuje hišo, vikend, dela v vinogradu,.... Otroka vidi le za vikend. Vse to z izgovorom, da služi denar, da bo lahko otroku nudila vse, kar potrebuje - drago in zdravo hrano, draga oblačila, šolske potrebščine, plačljive aktivnosti, morje, tečaje tujih jezikov (tudi v tujini), ipd. Iz zgoraj citiranega članka pa veje, da to ni ok. Da samo materialne dobrine, ki jih omogoča očetov zaslužek od celodnevnih služb, niso dovolj. Da je treba z otrokom preživljati tudi čas.

Tudi sicer na pločnikih in pešpoteh videvam v 99 % matere z otroki, bodisi tistimi najmlajšimi v otroških vozičkih, bodisi tistih malo večjih, ki že lahko hodijo ob njih. Očetov praktično ni na spregled oz. so prisotni le v 1 % primerov.

Prav tako so matere tiste, ki koristijo bolniške za svoje otroke, babice pa tiste, ki poskrbijo za otroka takrat, ko mati ne more, pa tudi ob porodu so silno pomembne. Oče se očitno v skrb za otroka skorajda ne vključuje. Dedek pa še manj, saj o dedku v povezavi z vnukom nikoli ni govora. To so samo informacije, ki sem jih uspel zaznati kot oseba, ki nima lastnih otrok. Kako je v hišah in stanovanjih staršev, ki imajo otroke, zagotovo ne vem, saj tja noter ne morem.

Da pa zgoraj navedeni prispevek ni edini, ki priča o pomenu očeta za vzgojo otroka, pa navajam še nekaj literature na navedeno tematiko:

- Robin Skynner, John Cleese : Družine in kako v njih preživeti (vir): V knjigi je poudarjeno, da je oče zelo pomemben v drugem letu otrokovega življenja, ko se otrok podzavestno nauči sodelovati. Če očeta ni, se otrok sodelovanja ne nauči in pride pozneje do psihičnih težav (tesnobe, depresije,...).

- http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/osebnost-in-odnosi/dovolj-dobri-starsi#doberoce - oče igra veliko pomembnih vlog pri psihičnem razvoju otroka. Navedeno je tudi, da v primeru, ko je oče odsoten, lahko očetovsko vlogo odigra nekdo drug - lahko tudi mati, vendar pa je to zanjo zelo naporno.