Prijatelji (6)
Bojan Ahlin
Almira Catovic
Čebelarstvo Kokl
Branko Gaber
Ana Kos
NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Višji BDP/pc ne pomeni vedno višjega življenjskega standarda
Varčevanje v zdravstvu po slovensko
Plastificiran papir - smet vseh smeti, o kateri se zelo malo govori
V Sloveniji je odmor za malico plačan
Slovenija se po BDP na prebivalca po kupni moči povprečju EU ne približuje več
Mladi se izseljujejo, ker v Sloveniji ne vidijo prihodnosti
Begunce iz Afganistana bodo vračali v kaos in vojno
Oče je zelo pomemben za razvoj otroka
Pogled na Slovenijo z drugega zornega kota
Upravičeno smo lahko ponosni na samostojno državo
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
Februar 2017
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728

Višji BDP/pc ne pomeni vedno višjega življenjskega standarda

Aleksander Lipi
15.02.2017 11:18 (pred 5 dnevi)

Veliko se govori in piše o gospodarski rasti in primerjavah z bruto domačim proizvodom na prebivalca (BDP/pc) držav severno od nas, ki naj bi pokazal razvitost in življenjski standard ljudi v navedenih državah.

Vendar pa je BDP/pc zelo varljiv kazalec, ker ne pove veliko o razlikah med življenjskimi stroški med državami niti, če izločimo vpliv različne ravni cen med posameznimi državami, kot je to v primeru BDP/pc po pariteti kupne moči. Zakaj?

Ko višji BDP/pc ne pomeni višjega življenjskega standarda

Vzemimo dve državi. Obe sta urejeni z odlično infrastrukturo, zdravstvom, šolstvom, visoko zaposlenostjo. Vendar pa je BDP/pc v severni državi precej višji kot v južni državi. Vendar pa v južni državi skorajda ni zim, stroškov ogrevanja zato skorajda ni. V severni državi pa ne le, da imajo zimo skoraj pol leta, tam imajo tudi polarno noč, ki zavije deželo v mrak za en mesec na leto. V severni državi imajo zaradi navedenega veliko višje stroške z ogrevanjem in električno energijo za raz

Begunce iz Afganistana bodo vračali v kaos in vojno

Aleksander Lipi
31.01.2017 14:45 (Jan 31, 2017)

Begunce iz Afganistana, ki čakajo v Grčiji na azil, bodo vrnili nazaj v Afganistan. Zakaj? Ker naj bi Afganistan bil varna država. Vir:

http://www.delo.si/svet/evropa/tragedija-afganistancev-ki-jih-evropa-vraca-v-vojno.html

http://www.delo.si/svet/evropa/registracija-bezecih-in-iskanje-varnih-drzav-izvora.html

Pa je Afganistan res varna država?

Že hiter pregled informacij za potencialne turiste in novic iz Afganistana pove, da je Afganistan vse kaj drugega kot varna država. Primer:

Ameriški urad za konzularne zadeve svari: Potovanje v vse predele Afganistana ostaja nevarno zaradi trajajočega rizika ugrabitev, jemanja talcev, vojaških bojnih operacij, min, banditovstva, oboroženega tekmovanja med političnimi in plemenskimi skupinami, borbenih napadov, neposrednega ali posrednega ognja, samomorilskih bombardiranj in uporniških napadov, vključno z napadi z uporabo eksplozivnih naprav v vozilih ali kako drugače izboljšanih eksplozivnih naprav.

 https://travel.state.gov/content/passports

Krščanski pogled na gluhe

Aleksander Lipi
20.01.2017 14:34 (Jan 20, 2017)

Gluhih v Evropi na splošno in tudi pod vodstvom krščanske cerkve dolgo časa niso videli kot polnovrednih ljudi, ker niso zmogli božjega govora, po zmožnosti česar so se po tedanjem mnenju ljudje razlikovali od živali. Pater Auguštin (354 - 429) je dejal, naslanjajoč se na Pavlovo pismo Rimljanom (Rimljanom: 10,14): "Kdor ne more slišati, tudi ne more verovati".  Vendar pa je to mnenje kasneje preklical, tako da je rekel, da gluhi ljudje lahko preko znakovnega jezika dosežejo vero, tako kot en gluh iz milana, ki ga je opazil pogovarjati se v znakovnem jeziku. Bil je eden mnogih gluhih, ki so živeli na območju v Italiji z velikim številom gluhih, ki so uporabljali znakovni jezik. Vsekakor pa se ta pogled ni prijel pedagogov in izobraževanja gluhih v tistem času.

Fiziologija ljudi je bila videna kot napajana iz duhovnosti, življenje kot božji princip, pnevma, duhovno spoznanje. Ohromljena roka je bila videna kot roka, ki jo je življenje zapustilo, tj. mrtva roka, uho gluhega kot organ b

Največji starogrški filozof in učenjak blatil gluhe

Aleksander Lipi
19.01.2017 10:59 (Jan 19, 2017)

Aristotel je eden najbolj znanih filozofov antične Grčije. Živel je v letih 384 pr. n. št. - 322 pr. n. št. Utemelljil je številne discipline ali bistveno vplival nanje, tako na filozofijo znanja in znanosti, logiko, biologijo, fiziko, etiko, politično teorijo in teorijo poezije. Pomembno je prispeval k razvoju znanosti in znanstvenih dosežkov tistega časa. (vir)

Aristotel poniževal gluhe

Vendar pa ni bilo vse tako svetlo kot se slika v zvezi z Aristotlom. Do gluhih je bil Aristotel neizprosen - že pri svojih rosnih 20 letih je v enem svojih del trdil, da so gluhi rojeni nezmožni razmišljati in da so slepi bolj inteligentni od gluhih. Da pa teh trditev ne gre pripisati njegovi mladosti, priča dejstvo, da je Aristotel 11 let pozneje verjel: "Gluhi se ne morejo izobraziti. Brez sluha se ljudje ne morejo učiti. Tisti, ki se rodijo gluhi, postanejo brezčutni in nesposobni razmišljanja.".  (vir)

Antični Grki vse, ki niso mogli govoriti grško označili za barbare

Delno je navedeno mogoče

Ravnanje z gluhimi v stari zavezi in kasneje v krščanstvu v nasprotju z učenjem v Bibliji

Aleksander Lipi
14.01.2017 14:22 (Jan 14, 2017)

Pred oči mi je prišla zgodovina gluhih. Čisto na začetku časovnice je tisto, kar me je najbolj zmotilo. Danes se bom osredotočil na zanikanje pravic gluhih v stari zavezi, prihodnjič pa na Aristotla in blatenje gluhih v antični Grčiji.

Okrog 1000 pr. n. št. na območju današnjega Izraela hebrejski zakon zanika pravice gluhih. Tora, centralna referenca židovske tradicije, je ščitila gluhe pred kletvijo drugih, ni pa jim dovolila polnega sodelovanja v ritualih v templjih. Za gluhoneme so veljali posebni zakoni, ki so se nanašali na premoženje in poroko. Imeli so omejene pravice do premoženja in poroke. (vir) Gluhonemi niso smeli biti priče na sodišču. (vir)

V krščanski veri se uporablja poleg nove zaveze, ki jo je osnoval Jezus Kristus in temelji predvsem na štirih evangelijih (po Luku, Marku, Mateju in Janezu), tudi stara zaveza, tj. židovska tradicija, ki je veljala v času pred Jezusom. Leta 1000 pr. n. št. pa so šele nastajali temelji tedanje židovske države na ozemlju današnjega Izr

Varčevanje v zdravstvu po slovensko

Aleksander Lipi
03.01.2017 09:40 (Jan 03, 2017)

Oseba, ki si je poškodovala koleno, je bila šest mesecev na bolniški zaradi čakanja na magnetno resonanco, artroskopijo in na koncu še fizioterapijo. Zakaj? Ker so sredstva za navedeno omejena. Omejena s planom Zavoda za zdravstveno zavarovanje, koliko jih bo kril v določenem letu. Dodatno pa so omejena zaradi - ne boste verjeli - varčevanja! Več si lahko preberete tukaj: http://www.zurnal24.si/placevali-so-mu-bolnisko-da-je-lahko-cakal-clanek-283423

Ko je bila oseba na bolniški, je:

  • prvih 30 delovnih dni stroške bolniške kril delodajalec iz svojih sredstev, bolniška je znašala manj kot 100 % njegove plače (razen, če gre za poškodbo pri delu, kar pa iz zgoraj navedenega prispevka ni razvidno). To pomeni tudi sorazmerno manj plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in s tem nižje prihodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vendar pa ta del ne bi bil sporen, če bi v tem času bilo zdravljenje zaključeno in po strokovnih merilih bi v 6 tednih (30 delovnih dni) moralo biti za

Srečno novo leto 2017!

Aleksander Lipi
01.01.2017 10:14 (Jan 01, 2017)

V novem letu vam želim veliko sreče, zdravja, veselja, zadovoljstva uspehov in nasmejanih obrazov.

Upravičeno smo lahko ponosni na samostojno državo

Aleksander Lipi
26.12.2016 20:16 (Dec 26, 2016)

Pred davnimi 26 leti smo se Slovenci z velikim odstotkom enotnosti odločili za samostojno državo. Enotnost je bila resnično zelo velika, saj so skoraj vsi volilni upravičenci glasovali za osamosvojitev od tedanje skupne države Jugoslavije.

Danes pa opažam, da je ponos nad našo samostojno državo zbledel. Jugonostalgija (nostalgija po Jugoslaviji) in želja po socializmu (program Združene levice) sta le dva izmed pokazateljev našega sedanjega ponosa nad samostojno državo.

Sprašujem se namreč, čemu jugonostalgija, če smo se pa takrat, pred 26 leti, skoraj soglasno odločili za osamosvojitev od tedanje skupne države Jugoslavije?

Prav tako sprašujem, čemu je v tistem času, pred osamosvojitvijo, potekala tudi demokratizacija, prizadevanje, da bomo, če postanemo neodvisna država, demokratična in ne več socialistična država, pa so kljub temu skoraj vsi volilni upravičenci glasovali za osamosvojitev, če si pa danes mnogi želijo socializem nazaj? Zakaj na plebiscitu 23. decembra 1990 ni bilo še

Negativne neto investicije gospodarstva resna grožnja gospodarski rasti

Aleksander Lipi
22.12.2016 08:10 (Dec 22, 2016)

Vrednost osnovnih sredstev gospodarstva se znižuje

Celotno gospodarstvo je imelo konec leta 2014 v (neto) osnovnih sredstvih ob upoštevanju stroškov amortizacije za 129.508 milijonov EUR premoženja. Vrednost osnovnih sredstev se je v primerjavi s prejšnjim letom (2013) realno znižala za 0,5 %, v primerjavi z letom 2008 (predkrizno leto) pa je bila nižja za 0,1 %. Po prvi oceni se je vrednost osnovnih sredstev konec leta 2015 v primerjavi z letom 2014 realno znižala za 0,4 %. (vir)

Vse to pa seveda ni nič čudnega, če pogledamo, kakšna je struktura slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Bruto investicije v osnovna sredstva prenizke

Poglejmo si dva podatka:


Agregati BDP (v tekočih cenah, mio EUR):

Vir: http://www.stat.si/statweb/prikazi-novico?id=6164&idp=1&headerbar=0

Iz zgornje preglednice je razvidno, da so najmanj od leta 2012, pa vse do leta 2015 (za leto 2016 še ni podatkov) bile bruto investicije v osnovna sredstva nižje od potrošnje stalnega kapitala. Bruto investic

Odgovarjali bomo nič krivi davkoplačevalci

Aleksander Lipi
21.12.2016 12:56 (Dec 21, 2016)

Republika Slovenija bo iz državnega proračuna zaradi nedovoljenih pogovorov med nekdanjim slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in  zastopnico pred sodiščem Simono Drenik, s čimer je kršila pravila arbitraže, na podlagi delne razsodbe arbitražnega sodišča, morala plačati dodatnih 800.000 EUR dodatnih stroškov sodišča, ki so nastali z navedenim dejanjem. (vir)

Kdo bo za to odgovarjal?

Sprašujem se, kdo bo za vse to odgovarjal. V medijih za Jerneja Sekolca ni navedbe, da bi bil kakorkoli kaznovan, za Simono Drenik pa je navedba v Delu, da je bila premeščena z Ministrstva za zunanje zadeve na Ministrstvo za pravosodje, vendar pa iz članka veje, da je premestitev zanjo pozitivna, predstavljena je kot nadaljevanje kariere, in ni kaznovalne narave. Da bi bila premestitev kaznovalne narave, zanika tudi zunanji minister Karl Erjavec. (vir) Skratka, če je verjeti zgoraj navedenemu, se obema ni skrivil niti las. Res pa je, da ni nujno, da pridejo vsi sodni postopki v javnost

Slovenija se po BDP na prebivalca po kupni moči povprečju EU ne približuje več

Aleksander Lipi
20.12.2016 13:27 (Dec 20, 2016)

Slovenija se po dejanski individualni potrošnji na prebivalca v standardih kupne moči in bruto domačem proizvodu na prebivalca po kupni moči povprečju EU ne približuje več.

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči v letu 2015 relativno do povprečja EU nižja kot v 2014

Dejanska individualna potrošnja (DIP) na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) v Sloveniji je v letu 2015 znašala 75 % povprečja EU. Kazalnik DIP bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot BDP na prebivalca. Izračuna se na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo. 


To pomeni, da so slovenska gospodinjstva, ob izločitvi vpliva različnih ravni življenjskih stroškov v posameznih državah, trošila 75 % tistega, kolikor je trošilo povprečno gospodinjstvo v EU. V letu 2014 je navedeni kazalnik znašal 76 %, v letu 2013 pa 75 %. V Sloveniji se je DIP na prebivalca v SKM do leta 2008 približevala povprečju v EU-28 in je v letu 2008 dosegla 80 % vrednosti tega povp

Moj predlog zdravstvene reforme

Aleksander Lipi
14.12.2016 10:24 (Dec 14, 2016)

Podajam svoj lasten predlog zdravstvene reforme. Ker tole, kar vidim v medijih, ne vodi nikamor. Grem kar lepo po vrsti.

Več financiranja iz proračuna

Jaz bi povišal proračunske izdatke za zdravstvo (npr. 75 % trošarin na tobak, polovica trošarin na alkohol in 10 % trošarin od energentov, ker tudi energenti vplivajo na zdravje - npr. prašni delci, če pa jih ne proizvajajo, pa vplivajo na podnebne spremembe, ki posredno vplivajo na naše zdravje... Poleg tega pa še povišanje sredstev za investicije v zdravstvu, ki se financirajo iz državnega proračuna. Po podatkih v tem viru (klikni) v Sloveniji le 3 % sredstev za zdravstvo prihajajo iz državnega proračuna. Vsa ostala sredstva se zberejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (68 %), dodatnega zdravstvenega zavarovanja (15 %) in iz neposrednih plačil uporabnikov (tj. iz žepa) (14 %). Tako nizkek delež financiranja iz proračuna države je verjetno najnižji v EU (v preglednici, kjer je 17 držav članic EU, je najnižji) in je primerljiv del

Kje je certifikat invalidom prijazno?

Aleksander Lipi
09.12.2016 15:09 (Dec 09, 2016)

Certifikat LGBT prijazno v Mestni občini Ljubljana. Zavzemanje za odpravo diskriminacije do oseb z drugačnimi spolnimi nagnjenji od tistih, ki jih ima večina. Več o certifikatu LGBT prijazno si lahko preberete tukaj. Certifikat je poleg mnogih posrednih proračunskih uporabnikov proračuna MOL (Zdravstveni dom Ljubljana, vrtci,  osnovne šole) dobil tudi posredni proračunski uporabnik državnega proračuna (Nacionalni inštitut za javno zdravje), javne gospodarske službe (Snaga Ljubljana) in zasebno podjetje - Radio Kaos.

Na zgoraj navedenem linku je navedeno, da se LGBT-osebe soočajo z zadregami, problemi in diskriminacijo, ki je heteroseksualne osebe včasih niti ne opazijo, saj izhajajo iz svojega stališča in jim je tak pogled samoumeven (npr. pogovor o partnerju oziroma partnerici, pogovor o otrocih).

Certifikat invalidom prijazno ali smiselno enak certifikat ne obstaja

Vse lepo in prav, če bi enako obravnavali tudi druge skupine z različnimi osebnimi okoliščinami. V nadaljevanju se bo

Kako objektivno oceniti revščino?

Aleksander Lipi
06.12.2016 14:39 (Dec 06, 2016)

V oči mi je padel blog Dajane Babič "Kako nekdo ve, da je reven" (tukaj)

Blog govori o tem, da to, da smo revni vemo tako, da se primerjamo s tistimi, ki imajo več in če imajo drugi več od nas, smo v primerjavi z njimi revni.

Tega ni moč zanikati. Marsikdo lahko lepo živi z malo denarja, skromno. Ni mu hudega. A, ko vidi bogatega soseda, ki 3x na leto potuje v tujino, ima drag avto, veliko hišo,... se počuti reven.

Kako revščino objektivno ovrednotiti?

Merilo za objektivno ovrednotenje revščine, to je nepristransko in neodvisno od kulture in primerjanja z drugimi, je definicija absolutne revščine.

Definicija absolutne revščine je naslednja:

  • Hrana: Odrasli, ki imajo indeks telesne mase nižji od 17 in otroci, ki so več kot tri standardne odklone pod težo, primerno njihovi starosti, telesni višini in spolu;
  • Varna pitna voda: uporabljati morajo površinsko vodo (reke, potoke,...) ali pa morajo za pridobitev pitne vode iti več kot 30 minut od svojega doma
  • Stranišče: Ni dostopa do kakrš

Muhavo, muhasto, kapricasto, čudaško, trmasto eksperimentiranje

Aleksander Lipi
05.12.2016 13:58 (Dec 05, 2016)

Vlada Mira Cerarja želi urediti, da bo 2. januar spet dela prost dan. V SMC ocenjujejo, da bo ponovna uvedba 2. januarja kot dela prostega dne prinesla pozitivne učinke ne le za ljudi, ampak predvsem za gospodarstvo, torej za turizem in potrošnjo. (vir)

V nadaljevanju bom izrazil svoje lastno mnenje glede ponovne uvedbe dela prostega dneva na 2. januar.

Za mene je to muhavo, muhasto, kapricasto, čudaško, trmasto eksperimentiranje, ki ne vodi nikamor. Socialni eksperiment, v katerem smo, ne da bi to želeli, vsi državljani Slovenije in tujci s stalnim ali začasnim (vsaj 5 let) prebivališčem v Sloveniji. Komaj smo se navadili, da 2. januar ni več dela prost dan, da je zdaj tako kot v vseh ostalih evropskih državah (razen morda s kakšno izjemo, ki pa je ne poznam), že nam vlada RS obljublja vrnitev 2. januarja kot dela prostega dneva. Skratka, razmere se bodo ponovno vrnile k staremu. To bo v ljudeh povzročilo zmedo. Kdorkoli ima kakršenkoli termin na ta dan, pa naj bo to pri zdravniku a

Na dan prihaja vsa gniloba našega zdravstva

Aleksander Lipi
13.11.2016 09:33 (Nov 13, 2016)

11 mesecev po slavospevu našemu zdravstvu s strani Svetovne zdravstvene organizacije (WHO - World Health Organization), ki je bil verjetno posledica namernega napačnega vprašanja v vprašalniku o dostopnosti našega zdravstva, o čemer več pišem tu - http://www.publishwall.si/sandi.laknerdf/post/163682/slavospevi-nasemu-zdravstvu-so-metanje-peska-v-oci

in eno leto in en mesec po slavospevu našemu zdravstvu s strani ministrice za zdravje https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/kljub-aferam-v-zdravstvu-ministrica-zadovoljna-s-svojim-delom/375106

prihajajo na dan vse gnilobe našega zdravstva, o katerih sem že pisal v zgoraj navedenem prispevku. V bistvu se ni spremenilo nič, še poslabšalo se je očitno, saj so zdravniki začeli z vsesplošno stavko, v kateri delajo le 40 ur na teden, kar pa utegne zaradi pomanjkanja zdravnikov zrušiti ves zdravstveni sistem. (vir: http://sindikatfides.si/obvestila/8-november-splo%C5%A1na-stavka-zdravnikov-zobozdravnikov-slovenije
Da naštejem nekaj novih gnilob, k

Obveščanje o radarjih in policijskih kontrolah ponekod v tujini prepovedano

Aleksander Lipi
12.11.2016 08:35 (Nov 12, 2016)

Policisti voznikom sporočijo, kje bodo v primeru sneženja, preverjali, ali imajo avtomobilisti zimsko opremo. (vir: http://www.zurnal24.si/na-teh-lokacijah-bo-policija-preverjala-zimsko-opremo-clanek-280729)
Pa to je norost!
Vsakdo je tako obveščen, kje policistov ne bo in lahko lepo mirno vozijo (za zgornji primer, v primeru, da bi snežilo in/ali bi se sneg oprijemal cestišča) brez ustrezne zimske opreme, če njihova pot le ne bo šla mimo kontrolnih točk. Če pa bi slučajno šla mimo kontrolnih točk, pa se jim bodo lahko izognili, vedoč kje so.
Kakšen smisel ima kontrola, ko pa so vozniki seznanjeni s tem, kje in kdaj se izvaja?
Enako je pri preverjanju hitrosti, kjer policija objavi seznam lokacij, kjer bodo preverjali hitrost. Npr. tule: http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/5717315ad5990/poglejte-kje-vse-bodo-policisti-jutri-z-radarji-merili-hitrost
Tako so vozniki obveščeni, kje morajo voziti po predpisih, kje pa lahko divjajo po mili volji, saj vedo, da radarjev tam ne bo

Katastrofalna varnost na naših cestah

Aleksander Lipi
07.11.2016 17:11 (Nov 07, 2016)

Prometna varnost v Sloveniji je zelo slaba. Skoraj vsak dan so v medijih poročila o mrtvih na slovenskih cestah. Še mnogo več pa je prometnih nesreč z materialno škodo in prometnih nesreč s poškodovanimi udeleženci v prometu.
Če pogledam ven, na cesto, se niti več ne čudim, da je tako. Hitrostnih omejitev ne upošteva skoraj nihče. Tudi vozniki tovornjakov in avtobusov ne. Tako sem že nekajkrat vozil po ovinkasti cesti za tovornjakom, ki je vozil več kot 90 km/h. Sprašujem se, ali splošna omejitev hitrosti zunaj naselja (90 km/h) za tovornjake ne velja več?
Pred prehodi za pešce naj bi bilo obvezno ustaviti, če na pločniku pred njim stojijo pešci. Vsaj tako so vsaj mene učili v avtošoli. A praksa je povsem drugačna. Občutek imam, da je ustavitev pred prehodom za pešce prostovoljna odločitev vsakega voznika, ki vozi po cesti, hoja čez prehod za pešce pa ruska ruleta.
Tudi ceste same so v žalostnem stanju. Mnogo državnih cest je v slabem ali zelo slabem stanju, ker država ni imela

Plastificiran papir - smet vseh smeti, o kateri se zelo malo govori

Aleksander Lipi
06.11.2016 13:20 (Nov 06, 2016)

Tale prispevek o odpadkih mi je dal misliti. http://www.publishwall.si/solzemlje/post/238529/dezela-smeti-se-bomo-zadusili-v-smeteh

V Sloveniji kljub temu, da si prizadevamo za recikliranje, pridelamo preveč odpadkov!

Pa ne samo to!

V trgovinah prodajamo stvari, ki jih ni mogoče reciklirati, samo zato, ker so bolj fensi od tistih, ki jih je mogoče reciklirati!

Ena od teh je tudi embalaža iz plastificiranega papirja!

To ni ne papir, ne plastika, pač pa združek obojega, zato tega ni mogoče reciklirati in pristane med mešanimi odpadki. Kam gredo ti mešani odpadki? Bogve kam! Če ne gredo na odlagališče, kjer ostanejo za vedno, saj plastika ne razpade, jih pa zažgejo in s tem onesnažujejo zrak.

Takšni so npr. ovitki čokolad, pa tudi ovitkiza zvezke, ki jih potrebujejo učenci osnovnih in srednjih šol, da vanje zavijejo zvezke.

Na prvi pogled izgleda plastificiran papir podoben kateri izmed plastičnih mas, ki se uporabljajo za embaliranje izdelkov, tako da se lahko hitro zgodi, da t

Jesen

Aleksander Lipi
03.11.2016 17:01 (Nov 03, 2016)

Jesen je že pošteno zakorakala v deželo. Poljski pridelki so pospravljeni, trgatev je za nami, tudi kostanj je že pobran in dan mrtvih je za nami. Pošteno se je že ohladilo in še bolj se bo, kajti prihaja zima. Nekateri se že začenjajo pripravljati na veseli december. Sladko diši ta jesen, tako kot vsako leto seveda. Kmalu bo Martinovo, mošt, ki je že zdaj kot vino, se bo tudi uradno spremenil v vino. Dnevi se krajšajo, noči se daljšajo. Uro smo že prestavili na zimski čas. Spomladi bomo, če se medtem kaj ne spremeni, uro spet prestavili na poletni čas. 

Oglasi

ajdovo kašo lahko pripravimo kot prilogo ali pa glavno jed. ajdova kaša malinca ne vsebuje glutena, in je tako lahko prebavljiva. pri malinci je na voljo v eko pridelavi.

Kategorija: Storitve

Cena: Pokličite za ceno

new apple iphone 7plus & 6s plus 128gb gsm factory unlocked whatsapp: +14049824263   contact us through the below email for more information.   email : simoncowan983@gmail.com   whatsapp: +14049824263     apple iphone 7plus   1 year manufacturer warranty 5.5" retina hd display with 3d touch fingerprint-resistant oleophobic coating a9 chip with 64-bit ultrafast 4g lte advanced wireless new 12-megapixel isight camera 4k video recording ios 9 with touch id and apple pay

Kategorija: IP telefoni

Cena: 500 €

3039.) alternativni  načini zdravljenja

Kategorija: Mladinska literatura

Cena: 19.99 €

4341.) 3. stopnja

Kategorija: Leposlovje

Cena: 9.99 €

bi radi smučali po ugodnih cenah? potem obiščite spletno strani 1nadan, kjer lahko najdete več dnevne ponudbe za smučanje italija. celotno ponudbo preverite na 1nadan.si!

Kategorija: Storitve

Cena: 1 €

351.)  svoboda v razvalinah

Kategorija: Šolska literatura

Cena: 9.99 €

4849.) o osebnem računalku

Kategorija: Leposlovje

Cena: 8.99 €

5983.) bon appetit

Kategorija: Kulinarika

Cena: 9 €

6160.)  govorica telesa

Kategorija: Turistika

Cena: 13.99 €

7506.) nadaljevanje naše poti

Kategorija: Leposlovje

Cena: 14.99 €

živjo, jaz sem posameznik, ki zagotavlja mednarodnih posojilo. e-pošta: contact.gmfinance@gmail.com  

Kategorija: Biolekarna

Cena: 1 €

z kapitala za kratkoročno in dolgoročno posojil med posamezniki iz 2000 € do 50.000,000€ za vse resne ljudi v dejansko potrebuje. jaz sem na voljo za moje stranke izpolniti v obdobju največ 3 dni po prejemu obrazca za vlogo.

Kategorija: Biolekarna

Cena: 1 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj